1- Angleška abeceda
1. A a — izgovorjava imena črke: ay — /eɪ/ — Črko A izgovorimo približno kot »ej«, kot v angleški besedi aim.
2. B b — izgovorjava imena črke: bee — /b/ — Črko B izgovorimo »bi«, njen glas /b/ pa slišimo v besedi book.
3. C c — izgovorjava imena črke: cee — /k/, /s/ — Črko C izgovorimo »si«. Lahko predstavlja glas /k/, kot v besedi cat, ali /s/, kot v besedi city.
4. D d — izgovorjava imena črke: dee — /d/ — Črko D izgovorimo »di«, njen glas /d/ pa slišimo v besedi dog.
5. E e — izgovorjava imena črke: ee — /iː/ — Črko E izgovorimo »i«, kot v besedi see.
6. F f — izgovorjava imena črke: ef — /f/ — Črko F izgovorimo »ef«, njen glas /f/ pa slišimo v besedi fish.
7. G g — izgovorjava imena črke: gee — /ɡ/, /dʒ/ — Črko G izgovorimo »dži«. Lahko predstavlja glas /ɡ/, kot v besedi go, ali /dʒ/, kot v besedi giant.
8. H h — izgovorjava imena črke: aitch — /h/ — Črko H izgovorimo približno »ejč«, njen glas /h/ pa slišimo v besedi house.
9. I i — izgovorjava imena črke: eye — /aɪ/ — Črko I izgovorimo »aj«, tako kot besedo eye.
10. J j — izgovorjava imena črke: jay — /dʒ/ — Črko J izgovorimo »džej«, njen glas /dʒ/ pa slišimo v besedi job.
11. K k — izgovorjava imena črke: kay — /k/ — Črko K izgovorimo »kej«, njen glas /k/ pa slišimo v besedi key.
12. L l — izgovorjava imena črke: el — /l/ — Črko L izgovorimo »el«, njen glas /l/ pa slišimo v besedi love.
13. M m — izgovorjava imena črke: em — /m/ — Črko M izgovorimo »em«, njen glas /m/ pa slišimo v besedi man.
14. N n — izgovorjava imena črke: en — /n/ — Črko N izgovorimo »en«, njen glas /n/ pa slišimo v besedi name.
15. O o — izgovorjava imena črke: oh — /oʊ/ — Črko O izgovorimo »ou«, njen glas pa slišimo v besedi go.
16. P p — izgovorjava imena črke: pee — /p/ — Črko P izgovorimo »pi«, njen glas /p/ pa slišimo v besedi pen.
17. Q q — izgovorjava imena črke: cue — /k/ — Črko Q izgovorimo »kju«. Običajno ji sledi črka U, kot v besedi queen.
18. R r — izgovorjava imena črke: ar — /r/ — Črko R izgovorimo »ar«, njen glas /r/ pa slišimo v besedi red.
19. S s — izgovorjava imena črke: ess — /s/, /z/ — Črko S izgovorimo »es«. Lahko predstavlja glas /s/, kot v besedi sun, ali /z/, kot v besedi rose.
20. T t — izgovorjava imena črke: tee — /t/ — Črko T izgovorimo »ti«, njen glas /t/ pa slišimo v besedi ten.
21. U u — izgovorjava imena črke: u — /juː/, /ʌ/ — Črko U izgovorimo »ju«. V besedah lahko predstavlja tudi glas /ʌ/, kot v besedi cup.
22. V v — izgovorjava imena črke: vee — /v/ — Črko V izgovorimo »vi«, njen glas /v/ pa slišimo v besedi very.
23. W w — izgovorjava imena črke: double-u — /w/ — Črko W izgovorimo »dabl ju«, njen glas /w/ pa slišimo v besedi water.
24. X x — izgovorjava imena črke: ex — /ks/ — Črko X izgovorimo »eks«. Običajno predstavlja glasova /k/ in /s/, kot v besedi box.
25. Y y — izgovorjava imena črke: why — /j/, /ɪ/, /aɪ/ — Črko Y izgovorimo »vaj«. Lahko predstavlja glas /j/, kot v besedi yes, /ɪ/, kot v besedi happy, ali /aɪ/, kot v besedi my.
26. Z z — izgovorjava imena črke: zee* — /z/ — V ameriški angleščini črko Z izgovorimo »zi«, v britanski angleščini pa običajno »zed«. Njen glas /z/ slišimo v besedi zoo.
2- Besedni red (WORD ORDER)
1. Osnovni stavek — Osebek + glagol — subjekt + verb — I sleep. — Aj slip. — Spim.
2. Premožni predmet — Osebek + glagol + premi predmet — Subjekt + verb + direkt objekt — I read a book. — Aj rid e buk. — Berem knjigo.
3. Nepravi predmet — Osebek + glagol + nepravi predmet + premi predmet — Subjekt + verb + indirekt objekt + direkt objekt — I give him a book. — Aj giv him e buk. — Dam mu knjigo.
4. Koristnik dejanja — Osebek + glagol + premi predmet + for + oseba — Subjekt + verb + direkt objekt + for + person — I buy a book for him. — Aj baj e buk for him. — Zanj kupim knjigo.
5. Osebni zaimek v vlogi nepravega predmeta — Osebek + glagol + osebni zaimek v vlogi nepravega predmeta + premi predmet — Subjekt + verb + indirekt objekt pronoun + direkt objekt — I give her a book. — Aj giv her e buk. — Dam ji knjigo.
6. Pridevnik — Osebek + be + pridevnik — Subjekt + bi + adjektiv — The book is big. — Də buk iz big. — Knjiga je velika.
7. Prislov načina — Osebek + glagol + prislov — Subjekt + verb + adverb — He reads quickly. — Hi ridz kwikli. — Hitro bere.
8. Premi predmet + prislov — Osebek + glagol + premi predmet + prislov — Subjekt + verb + direkt objekt + adverb — I read a book quickly. — Aj rid e buk kwikli. — Knjigo berem hitro.
9. Časovni prislov — Osebek + glagol + časovni prislov — Subjekt + verb + tajm adverb — I work today. — Aj werk tədej. — Danes delam.
10. Krajevni prislov — Osebek + glagol + krajevni prislov — Subjekt + verb + plejs adverb — She lives there. — Ši livz der. — Ona živi tam.
11. Predložna zveza — Osebek + be + predložna zveza — Subjekt + bi + prepozicional frejz — The book is on the table. — Də buk iz on də tejbl. — Knjiga je na mizi.
12. Premi predmet + kraj — Osebek + glagol + premi predmet + kraj — Subjekt + verb + direkt objekt + plejs frejz — I put a book on the table. — Aj put e buk on də tejbl. — Knjigo položim na mizo.
13. Določilo + samostalnik — Določilo + samostalnik — Ditermajner + naun — This book is new. — Dis buk iz nju. — Ta knjiga je nova.
14. Določilo + pridevnik + samostalnik — Določilo + pridevnik + samostalnik — Ditermajner + adjektiv + naun — This big book is new. — Dis big buk iz nju. — Ta velika knjiga je nova.
15. Števnik + samostalnik — Števnik + samostalnik — Numeral + naun — Two books are new. — Tu buks ar nju. — Dve knjigi sta novi.
16. Vezalno priredje — Osebek + glagol + and + osebek + glagol — Subjekt + verb + end + subjekt + verb — I read and he writes. — Aj rid end hi rajts. — Berem in on piše.
17. Vezalno priredje s predmetoma — Osebek + glagol + premi predmet + and + osebek + glagol + premi predmet — Subjekt + verb + direkt objekt + end + subjekt + verb + direkt objekt — I read a book and he writes a letter. — Aj rid e buk end hi rajts e leter. — Berem knjigo in on piše pismo.
18. Trpnik — Osebek + be + tretja oblika glagola — Subjekt + bi + vi tri — The book is read. — Də buk iz red. — Knjiga se bere.
19. Trpnik + vršilec dejanja — Osebek + be + tretja oblika glagola + by + vršilec dejanja — Subjekt + bi + vi tri + baj + ejdžent — The book is read by the teacher. — Də buk iz red baj də tičer. — Učitelj bere knjigo.
20. Trpnik + nepravi predmet — Osebek + be + tretja oblika glagola + to + nepravi predmet — Subjekt + bi + vi tri + tu + indirekt objekt — The book is given to him. — Də buk iz givən tu him. — Knjiga mu je dana.
21. Trpnik + nepravi predmet + vršilec dejanja — Osebek + be + tretja oblika glagola + to + nepravi predmet + by + vršilec dejanja — Subjekt + bi + vi tri + tu + indirekt objekt + baj + ejdžent — The book is given to him by the teacher. — Də buk iz givən tu him baj də tičer. — Učitelj mu da knjigo.
22. Trpnik + prislov — Osebek + be + tretja oblika glagola + prislov — Subjekt + bi + vi tri + adverb — The book is read now. — Də buk iz red nau. — Knjiga se bere zdaj.
23. Trpnik + kraj — Osebek + be + tretja oblika glagola + kraj — Subjekt + bi + vi tri + lokейšn — The book is put on the table. — Də buk iz put on də tejbl. — Knjiga je položena na mizo.
24. Trpnik + vršilec dejanja + časovni prislov — Osebek + be + tretja oblika glagola + by + vršilec dejanja + časovni prislov — Subjekt + bi + vi tri + baj + ejdžent + tajm adverb — The book is read by the teacher today. — Də buk iz red baj də tičer tədej. — Učitelj danes bere knjigo.
25. Trpnik + nepravi predmet + vršilec dejanja + časovni prislov — Osebek + be + tretja oblika glagola + to + nepravi predmet + by + vršilec dejanja + časovni prislov — Subjekt + bi + vi tri + tu + indirekt objekt + baj + ejdžent + tajm adverb — The book is given to the student by the teacher today. — Də buk iz givən tu də stjudənt baj də tičer tədej. — Učitelj danes da knjigo učencu.
26. Present perfect v trpniku — Osebek + has/have been + tretja oblika glagola — Subjekt + haz/hav bin + vi tri — The book has been read. — Də buk haz bin red. — Knjiga je bila prebrana.
27. Present perfect v trpniku + vršilec dejanja — Osebek + has/have been + tretja oblika glagola + by + vršilec dejanja — Subjekt + haz/hav bin + vi tri + baj + ejdžent — The book has been read by the teacher. — Də buk haz bin red baj də tičer. — Učitelj je knjigo prebral.
28. Prihodnjik v trpniku — Osebek + will be + tretja oblika glagola + čas — Subjekt + wil bi + vi tri + tajm — The book will be read tomorrow. — Də buk wil bi red təmarou. — Knjiga bo prebrana jutri.
29. Prihodnjik v trpniku + vršilec dejanja — Osebek + will be + tretja oblika glagola + by + vršilec dejanja + čas — Subjekt + wil bi + vi tri + baj + ejdžent + tajm — The book will be read by the teacher tomorrow. — Də buk wil bi red baj də tičer təmarou. — Učitelj bo knjigo prebral jutri.
30. Trpnik z modalnim glagolom — Osebek + modalni glagol + be + tretja oblika glagola — Subjekt + modal verb + bi + vi tri — The book must be read. — Də buk mast bi red. — Knjigo je treba prebrati.
31. Nikalna oblika — Osebek + pomožni glagol + not + glagol — Subjekt + oksiljeri verb + not + verb — I do not read a book. — Aj du not rid e buk. — Ne berem knjige.
32. Nikalna oblika trpnika — Osebek + be + not + tretja oblika glagola + by + vršilec dejanja — Subjekt + bi + not + vi tri + baj + ejdžent — The book is not read by the teacher. — Də buk iz not red baj də tičer. — Učitelj knjige ne bere.
33. Vprašanje z odgovorom da/ne — Pomožni glagol + osebek + glagol? — Oksiljeri verb + subjekt + verb? — Do you read a book? — Du ju rid e buk? — Ali bereš knjigo?
34. Vprašanje v trpniku — Be + osebek + tretja oblika glagola? — Bi + subjekt + vi tri? — Is the book being read? — Iz də buk biing red? — Ali se knjiga bere?
35. Vprašanje po osebku — Who + glagol + premi predmet? — Hu + verb + direkt objekt? — Who reads the book? — Hu ridz də buk? — Kdo bere knjigo?
36. Vprašanje po nepravem predmetu — Who/whom + pomožni glagol + osebek + glagol + premi predmet + to? — Hu/hum + oksiljeri verb + subjekt + verb + direkt objekt + tu? — Who do you give the book to? — Hu du ju giv də buk tu? — Komu daš knjigo?
37. Velelna oblika — Glagol + ...! — Verb + ...! — Read! — Rid! — Beri!
38. Velelna oblika + nepravi predmet — Glagol + premi predmet + to + nepravi predmet! — Verb + direkt objekt + tu + indirekt objekt! — Give the book to him! — Giv də buk tu him! — Daj mu knjigo!
39. Velelna oblika trpnika — Let + premi predmet + be + tretja oblika glagola! — Let + direkt objekt + bi + vi tri! — Let the book be read! — Let də buk bi red! — Naj se knjiga prebere!
40. Nedoločnik — to + glagol — Tu + verb — to read — Tu rid — brati.
41. Nedoločnik + premi predmet — to + glagol + premi predmet — Tu + verb + direkt objekt — to read a book — Tu rid e buk — brati knjigo.
42. Nedoločnik + določni premi predmet — to + glagol + določni premi predmet — Tu + verb + specifik direkt objekt — to read the book — Tu rid də buk — brati to knjigo.
43. Namen — Osebek + glagol + to + glagol — Subjekt + verb + tu + verb — I eat to play. — Aj it tu plej. — Jem, da bi se lahko igral.
44. Oziralni stavek — Samostalnik + oziralna beseda + stavek — Naun + relativ werd + kloz — The book that I read is interesting. — Də buk det aj red iz intrəsting. — Knjiga, ki jo berem, je zanimiva.
45. Oziralni stavek v trpniku — Samostalnik + oziralna beseda + trpnik — Naun + relativ werd + vojs — The book that is being read by the teacher is interesting. — Də buk det iz biing red baj də tičer iz intrəsting. — Knjiga, ki jo bere učitelj, je zanimiva.
46. Pogoj — If + stavek, osebek + glagol — If + kloz, subjekt + verb — If I have time, I read. — If aj hev tajm, aj rid. — Če imam čas, berem.
47. Pogoj + trpnik — If + osebek + be + tretja oblika glagola, osebek + glagol — If + subjekt + bi + vi tri, subjekt + verb — If the book is read, he learns. — If də buk iz red, hi lernz. — Če je knjiga prebrana, se uči.
48. Odvisni govor — Osebek + glagol + that + osebek + glagol — Subjekt + verb + det + subjekt + verb — He said that he was reading. — Hi sed det hi wəz riding. — Rekel je, da je bral.
49. Odvisno vprašanje — Osebek + glagol + if/whether + osebek + glagol — Subjekt + verb + if/weder + subjekt + verb — He asked if I was reading. — Hi askt if aj wəz riding. — Vprašal je, ali sem bral.
50. Posredni ukaz ali prošnja — Osebek + glagol + predmet + to + glagol — Subjekt + verb + objekt + tu + verb — He asked me to read. — Hi askt mi tu rid. — Prosil me je, naj berem.
Prislovi:
1. Način (Manner): Prislov načina stoji za glagolom ali predmetom. Osebek + glagol + predmet + prislov. I read the book quickly. — Aj rid də buk kwikli. — Knjigo berem hitro.
2. Kraj (Place): Krajevni prislov običajno stoji za glagolom ali predmetom. Osebek + glagol + predmet + kraj. I read the book at home. — Aj rid də buk et houm. — Knjigo berem doma.
3. Čas (Time): Časovni prislov običajno stoji na koncu ali na začetku stavka. Osebek + glagol + predmet + čas. I read the book yesterday. — Aj red də buk jestərdej. — Včeraj sem prebral knjigo.
4. Pogostost (Frequency): Prislov pogostosti običajno stoji pred glavnim glagolom. Osebek + prislov pogostosti + glagol. I often read books. — Aj ofən rid buks. — Pogosto berem knjige.
5. Pogostost + be (Frequency + be): Prislov pogostosti stoji za glagolom be. Osebek + be + prislov pogostosti. He is always happy. — Hi iz olwejz hepi. — Vedno je srečen.
6. Pogostost + pomožni glagol (Frequency + auxiliary): Prislov pogostosti stoji za prvim pomožnim glagolom. Osebek + pomožni glagol + prislov pogostosti + glagol. I have never seen it. — Aj hev nevər sin it. — Nikoli ga še nisem videl.
7. Stopnja (Degree): Prislov stopnje stoji pred pridevnikom ali prislovom, ki ga opisuje. Osebek + prislov stopnje + pridevnik/prislov. It is very good. — It iz veri gud. — Zelo dobro je.
8. Stopnja + glagol (Degree + verb): Glede na uporabljeni prislov lahko prislov stopnje stoji pred glagolom ali za njim. Osebek + glagol + prislov. I really like it. — Aj rili lajk it. — Res mi je všeč.
9. Stavčni prislov (Sentence adverb): Lahko stoji na začetku, v sredini ali na koncu stavka ter izraža govorčev odnos do celotnega stavka. Prislov + stavek. Fortunately, I won. — Forčənətli, aj wan. — Na srečo sem zmagal.
10. Komentarni prislov (Comment adverb): Običajno stoji na začetku stavka in izraža govorčevo mnenje ali komentar. Prislov + stavek. Honestly, I don't know. — Onəstli, aj dount nou. — Iskreno povedano, ne vem.
11. Povezovalni prislov (Linking adverb): Običajno stoji na začetku ali v sredini stavka ter povezuje dve misli ali stavka. Stavek + povezovalni prislov + stavek. I was tired; however, I worked. — Aj wəz tajərd; hauevər, aj werkt. — Bil sem utrujen; vendar sem delal.
12. Smer (Direction): Prislov smeri stoji za glagolom ali predmetom. Osebek + glagol + predmet + prislov smeri. She went outside. — Ši went autsajd. — Šla je ven.
13. Določena pogostost (Definite frequency): Izraz za določeno pogostost se lahko pojavi na začetku ali koncu stavka. Časovni izraz + stavek. I go there every day. — Aj gou der evri dej. — Tja grem vsak dan.
14. Trajanje (Duration): Izraz za trajanje običajno stoji na koncu stavka. Osebek + glagol + predmet + trajanje. I studied for two hours. — Aj stadid for tu auərz. — Učil sem se dve uri.
15. Namen (Purpose): Izraz za namen običajno stoji na koncu stavka in pojasnjuje razlog za dejanje. Stavek + namen. I went there to study. — Aj went der tu stadi. — Šel sem tja, da bi se učil.
INDIRECT OBJECT: Nepravi predmet
# | Vrsta | Slovnična zgradba | Izgovorjava zgradbe | Primer | Fonetični prepis primera | Prevod
1. Nepravi predmet pred premim predmetom — Osebek + glagol + nepravi predmet + premi predmet — Subjekt + verb + indirekt objekt + direkt objekt — I gave him a book. — Aj gejv him e buk. — Dal sem mu knjigo.
2. Premi predmet + to + nepravi predmet — Osebek + glagol + premi predmet + to + nepravi predmet — Subjekt + verb + direkt objekt + tu + indirekt objekt — I gave a book to him. — Aj gejv e buk tu him. — Dal sem mu knjigo.
3. Nepravi predmet pred premim predmetom — Osebek + glagol + nepravi predmet + premi predmet — Subjekt + verb + indirekt objekt + direkt objekt — She sent me a letter. — Ši sent mi e leter. — Poslala mi je pismo.
4. Premi predmet + to + nepravi predmet — Osebek + glagol + premi predmet + to + nepravi predmet — Subjekt + verb + direkt objekt + tu + indirekt objekt — She sent a letter to me. — Ši sent e leter tu mi. — Poslala mi je pismo.
5. Nepravi predmet pred premim predmetom s pomenom koristi — Osebek + glagol + nepravi predmet + premi predmet — Subjekt + verb + indirekt objekt + direkt objekt — I bought her a gift. — Aj bot her e gift. — Kupil sem ji darilo.
6. Premi predmet + for + nepravi predmet — Osebek + glagol + premi predmet + for + nepravi predmet — Subjekt + verb + direkt objekt + for + indirekt objekt — I bought a gift for her. — Aj bot e gift for her. — Kupil sem ji darilo.
7. Nepravi predmet v trpniku — Nepravi predmet + be + tretja oblika glagola + premi predmet — Indirekt objekt + bi + vi tri + direkt objekt — He was given a book. — Hi wəz givən e buk. — Dobil je knjigo.
8. Premi predmet v trpniku + to + nepravi predmet — Premi predmet + be + tretja oblika glagola + to + nepravi predmet — Direkt objekt + bi + vi tri + tu + indirekt objekt — A book was given to him. — E buk wəz givən tu him. — Knjiga mu je bila dana.
9. Vprašanje po nepravem predmetu — Vprašalna beseda + pomožni glagol + osebek + glagol + premi predmet + to? — Hu + du/daz/did + subjekt + verb + direkt objekt + tu? — Who did you give it to? — Hu did ju giv it tu? — Komu si to dal?
10. Formalno vprašanje po nepravem predmetu — To whom + pomožni glagol + osebek + glagol + premi predmet? — Tu hum + oksiljeri + subjekt + verb + direkt objekt? — To whom did you give it? — Tu hum did ju giv it? — Komu si to dal?
GENITIVE: Svojina / razmerje
# | Vrsta | Slovnična zgradba | Izgovorjava zgradbe | Primer | Fonetični prepis primera | Prevod
1. Svojina v ednini — Samostalnik + 's + samostalnik — Naun + iz + naun — John's car — Džonz kar. — Johnov avto.
2. Svojina z uporabo of — Samostalnik + of + samostalnik — Naun + ov + naun — the car of John — Də kar ov Džon. — Johnov avto.
3. Svojina pravilne množine — Samostalnik v množini + apostrof + samostalnik — Plural naun + apostrofi + naun — students' books — Stjudənts buks. — Knjige učencev.
4. Svojina nepravilne množine — Samostalnik + 's + samostalnik — Naun + iz + naun — children's toys — Čildrənz tojz. — Otroške igrače.
5. Svojina z uporabo of — Samostalnik + of + samostalnik — Naun + ov + naun — the roof of the house — Də ruf ov də haus. — Streha hiše.
6. Svojilni določilnik — Svojilni določilnik + samostalnik — Pəzесiv ditermajner + naun — my car — Maj kar. — Moj avto.
7. Samostojni svojilni zaimek — Svojilni zaimek — Pəzесiv prounaun — The car is mine. — Də kar iz majn. — Avto je moj.
8. Dvojna svojilna zveza — Samostalnik + of + samostojni svojilni zaimek — Naun + ov + pəzесiv prounaun — a friend of mine — E frend ov majn. — Eden od mojih prijateljev.
9. Časovna svojina — Časovni samostalnik + 's + samostalnik — Tajm naun + iz + naun — today's news — Tədejz njuz. — Današnje novice.
10. Svojina pri časovnem trajanju — Števnik + merska enota + apostrof + samostalnik — Numeral + junit + apostrofi + naun — two weeks' vacation — Tu wiks vəkejšn. — Dvotedenske počitnice.
11. Vprašanje o svojini — Whose + samostalnik? — Huz + naun? — Whose book? — Huz buk? — Čigava knjiga?
12. Svojina v oziralnem stavku — Whose + samostalnik + stavek — Huz + naun + kloz — the man whose car... — Də men huz kar... — Moški, čigar avto ...
13. Skupna svojina — Prvi samostalnik + and + drugi samostalnik + 's + samostalnik — Naun + end + naun + iz + naun — John and Mary's house — Džon end Meriz haus. — Johnova in Maryjina skupna hiša.
14. Ločena svojina — Prvi samostalnik + 's + and + drugi samostalnik + 's + samostalnik — Naun + iz + end + naun + iz + naun — John's and Mary's houses — Džonz end Meriz hauziz. — Johnove in Maryjine hiše; vsak ima svoje hiše.
INDEPENDENT: Samostojni svojilni zaimki
Osebni zaimek | Svojilni določilnik | Izgovorjava | Samostojni svojilni zaimek | Izgovorjava | Celoten primer | Fonetični prepis primera | Prevod
I = jaz | my | maj | mine | majn | This book is mine. | Dis buk iz majn. | Ta knjiga je moja.
you = ti | your | jor | yours | jorz | This book is yours. | Dis buk iz jorz. | Ta knjiga je tvoja.
he = on | his | hiz | his | hiz | This book is his. | Dis buk iz hiz. | Ta knjiga je njegova.
she = ona | her | her | hers | herz | This book is hers. | Dis buk iz herz. | Ta knjiga je njena.
it = ono (za živali ali stvari) | its | its | V običajni angleščini ni samostojnega svojilnega zaimka za it. | — | The dog hurt its leg. | Də dog hert its leg. | Pes si je poškodoval nogo.
we = mi | our | auər | ours | auərz | This book is ours. | Dis buk iz auərz. | Ta knjiga je naša.
they = oni | their | der | theirs | derz | This book is theirs. | Dis buk iz derz. | Ta knjiga je njihova.
The book is the boy's. = Knjiga je dečkova.
The book is for the boy. = Knjiga je za dečka.
WAS GOING TO: Nameraval sem / nameravala sem
Osebni zaimek | Slovnična zgradba | Izgovorjava zgradbe | Primer | Fonetični prepis primera | Pomen
I = jaz | I + was going to + glagol | Aj + wəz gouing tu + verb | I was going to eat. | Aj wəz gouing tu it. | Nameraval sem jesti.
you = ti | You + were going to + glagol | Ju + wer gouing tu + verb | You were going to eat. | Ju wer gouing tu it. | Nameraval si jesti.
he = on | He + was going to + glagol | Hi + wəz gouing tu + verb | He was going to eat. | Hi wəz gouing tu it. | Nameraval je jesti.
she = ona | She + was going to + glagol | Ši + wəz gouing tu + verb | She was going to eat. | Ši wəz gouing tu it. | Nameravala je jesti.
it = ono | It + was going to + glagol | It + wəz gouing tu + verb | It was going to rain. | It wəz gouing tu rejn. | Kmalu naj bi začelo deževati.
we = mi | We + were going to + glagol | Wi + wer gouing tu + verb | We were going to eat. | Wi wer gouing tu it. | Nameravali smo jesti.
they = oni | They + were going to + glagol | Dej + wer gouing tu + verb | They were going to eat. | Dej wer gouing tu it. | Nameravali so jesti.
Was about to / were about to — uporabljamo za dejanje, ki naj bi se zgodilo vsak trenutek.
Was about to = nekaj se je ravno nameravalo zgoditi.
Was supposed to = nekaj bi se moralo zgoditi oziroma bi moral nekdo nekaj narediti, vendar je to lahko preprečilo nekaj drugega ali se je zgodilo drugače.
I was supposed to clean up today, but due to the bad weather, I am not. = Danes bi moral pospraviti, vendar zaradi slabega vremena tega ne bom storil.
3- Samostalniki (NOUNS)
Slovnični pojem | Slovnična zgradba | Primer | Fonetični prepis | Slovenski prevod
Množina | Samostalnik + s | books | Buks | knjige
Množina | Samostalnik + es | boxes | Boksiz | škatle
Določni člen v ednini | the + samostalnik | the book | Də buk | knjiga
Določni člen v množini | the + samostalnik v množini | the books | Də buks | knjige
Nedoločni člen v ednini | a + samostalnik | a book | E buk | knjiga
Nedoločni člen pred samostalnikom, ki se začne z glasom samoglasnika | an + samostalnik | an apple | En epl | jabolko
Nepravi predmet | Osebek + glagol + oseba, ki nekaj prejme + neposredni predmet | I give him the book. | Aj giv him də buk. | Dam mu knjigo.
Nepravi predmet s to | Osebek + glagol + premi predmet + to + oseba, ki nekaj prejme | I give the book to him. | Aj giv də buk tu him. | Dam mu knjigo.
Svojina | Samostalnik lastnika + 's + samostalnik, ki označuje lastnino | John's car | Džonz kar | Johnov avto
Svojina pri množini | Samostalnik lastnikov v množini + apostrof + samostalnik, ki označuje lastnino | the boys' books | Də bojz buks | knjige dečkov
Svojina z uporabo of | Samostalnik, ki označuje lastnino + of + samostalnik lastnika | the door of the house | Də dor ov də haus | vrata hiše
Končnica besede | Kaj dodamo? | Primer | Fonetični prepis
Večina besed | -s | book → books | Buk → buks
Besede, ki se končajo na s | -es | bus → buses | Bas → basiz
Besede, ki se končajo na ss | -es | class → classes | Klas → klasiz
Besede, ki se končajo na sh | -es | dish → dishes | Diš → dišiz
Besede, ki se končajo na ch | -es | watch → watches | Woč → wočiz
Besede, ki se končajo na x | -es | box → boxes | Boks → boksiz
Besede, ki se končajo na z | -es | quiz → quizzes | Kwiz → kwiziz
Soglasnik + y | -ies | baby → babies | Bejbi → bejbiz
Samoglasnik + y | -s | boy → boys | Boj → bojz
Nekatere besede na f/fe | -ves | knife → knives | Najf → najvz
Nekatere besede na f/fe | -s | roof → roofs | Ruf → rufs
Pri samostalnikih v ednini uporabljamo a/an, kadar govorimo o eni nedoločeni števni stvari. V množini nedoločnega člena a/an ne uporabljamo.
INDIRECT OBJECT: Nepravi predmet
V angleščini obstaja več načinov za izražanje nepravega predmeta:
1- Osebek + glagol + nepravi predmet + premi predmet
I give a boy a book. = Dečku dam knjigo.
2- Osebek + glagol + premi predmet + to + nepravi predmet
I give a book to a boy. = Knjigo dam dečku.
3- Osebek + glagol + to + nepravi predmet + premi predmet
I give to a boy a book. = Dečku dam knjigo.
Ta tretji način se v sodobni angleščini sliši nenavadno; prvi in drugi način sta veliko pogostejša.
GENITIVE: Svojina
V angleščini obstajata dva osnovna načina izražanja svojine:
1- Lastnik + 's + lastnina
The boy's book = Dečkova knjiga.
2- Lastnina + of + lastnik
The book of the boy = Knjiga dečka.
3- Pridevniki (ADJECTIVES)
Vrsta v slovenščini Grajenje v slovenščini Izgovorjava angleške strukture, zapisana v slovenščini Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
Opisni pridevnik Pridevnik + samostalnik Adžektiv + naun a beautiful house Ə bjútiful haus Čudovita hiša
Količinski pridevnik Količina + samostalnik Kvantiti + naun many books Meni buks Veliko knjig
Številski pridevnik Število + samostalnik Namber + naun three books Thri buks Tri knjige
Pokazni pridevnik this/that/these/those + samostalnik Dis/det/diz/douz + naun this book Dis buk Ta knjiga
Svojilni pridevnik my/your/his/her/its/our/their + samostalnik Maj/jor/hiz/her/its/aur/dher + naun my car Maj kar Moj avto
Vprašalni pridevnik which/what/whose + samostalnik Vič/vot/huz + naun which book? Vič buk? Katera knjiga?
Nedoločni pridevnik Nedoločna beseda + samostalnik Indefinit vord + naun some books Sam buks Nekaj knjig
Ločilni pridevnik each/every/either/neither + samostalnik Ič/evri/ajdher/najdher + naun each student Ič student Vsak študent
Pridevnik, tvorjen iz lastnega imena Lastno ime → pridevnik Proper naun → adžektiv English language Ingliš lengvidž Angleški jezik
Zloženi pridevnik Beseda + beseda Vord + vord a well-known actor Ə vel-noun ektor Znan igralec
Pridevnik, tvorjen iz sedanjega ali preteklega deležnika V-ing / V-ed Vi-ing / vi-ed a boring movie Ə boring múvi Dolgočasen film
Primernik Pridevnik + er / more + pridevnik Adžektiv + er / mor + adžektiv bigger house Biger haus Večja hiša
Presežnik Pridevnik + est / most + pridevnik Adžektiv + est / moust + adžektiv the biggest house Dhə bigist haus Največja hiša
Opisni pridevnik z več pridevniki Pridevnik + vejica + pridevnik + samostalnik Adžektiv + koma + adžektiv + naun a long, difficult journey Ə long, difikəlt džerni Dolgo in težavno potovanje
Pridevnik pred samostalnikom Pridevnik + samostalnik Adžektiv + naun a red car Ə red kar Rdeč avto
Povedkov pridevnik Osebek + be + pridevnik Sab džekt + bi + adžektiv The car is red. Dhə kar iz red. Avto je rdeč.
Pridevnik za samostalnikom Samostalnik + pridevnik Naun + adžektiv something interesting Samthing intristing Nekaj zanimivega
Samostojni pridevnik Pridevnik Adžektiv perfect Pərfekt Popoln / idealen
Poudarjalni pridevnik Pridevnik + samostalnik Adžektiv + naun my own car Maj oun kar Moj lastni avto
Vzklikni pridevnik what + pridevnik + samostalnik Vot + adžektiv + naun What a beautiful day! Vot ə bjútiful dej! Kako čudovit dan!
1. Navadni sedanjik — Present Simple
Struktura: osebek + am/is/are + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + em/iz/ar + kompliment
Osebni zaimek Struktura Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I am I am happy. Ai em hepi Jaz sem srečen/srečna.
You You are You are happy. Ju ar hepi Ti si srečen/srečna.
He He is He is happy. Hi iz hepi On je srečen.
She She is She is happy. Ši iz hepi Ona je srečna.
It It is It is cold. It iz kould Hladno je.
We We are We are happy. Wi ar hepi Mi smo srečni.
You You are You are happy. Ju ar hepi Vi ste srečni.
They They are They are happy. Dhej ar hepi Oni/one so srečni/srečne.
2. Navadni preteklik — Past Simple
Struktura: osebek + was/were + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + voz/wer + kompliment
Osebni zaimek Struktura Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I was I was happy. Ai voz hepi Bil sem srečen / bila sem srečna.
You You were You were happy. Ju wer hepi Bil si srečen / bila si srečna.
He He was He was happy. Hi voz hepi On je bil srečen.
She She was She was happy. Ši voz hepi Ona je bila srečna.
It It was It was cold. It voz kould Bilo je hladno.
We We were We were happy. Wi wer hepi Mi smo bili srečni.
You You were You were happy. Ju wer hepi Vi ste bili srečni.
They They were They were happy. Dhej wer hepi Oni/one so bili/bile srečni/srečne.
3. Navadni prihodnjik — Future Simple
Struktura: osebek + will be + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + vil bi + kompliment
Osebni zaimek Struktura Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I will be I will be happy. Ai vil bi hepi Bom srečen / srečna.
You You will be You will be happy. Ju vil bi hepi Boš srečen / srečna.
He He will be He will be happy. Hi vil bi hepi On bo srečen.
She She will be She will be happy. Ši vil bi hepi Ona bo srečna.
It It will be It will be cold. It vil bi kould Hladno bo.
We We will be We will be happy. Wi vil bi hepi Bomo srečni.
You You will be You will be happy. Ju vil bi hepi Boste srečni.
They They will be They will be happy. Dhej vil bi hepi Oni/one bodo srečni/srečne.
4. Sedanjik za izražanje začasnega vedenja — Present Continuous
Struktura: osebek + am/is/are being + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + em/iz/ar bi-ing + kompliment
Osebni zaimek Struktura Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I am being I am being careful. Ai em bi-ing kerful Obnašam se previdno.
You You are being You are being careful. Ju ar bi-ing kerful Obnašaš se previdno.
He He is being He is being careful. Hi iz bi-ing kerful Obnaša se previdno.
She She is being She is being careful. Ši iz bi-ing kerful Obnaša se previdno.
It It is being It is being repaired. It iz bi-ing riperd Popravljajo ga / je v popravilu.
We We are being We are being careful. Wi ar bi-ing kerful Obnašamo se previdno.
You You are being You are being careful. Ju ar bi-ing kerful Obnašate se previdno.
They They are being They are being careful. Dhej ar bi-ing kerful Obnašajo se previdno.
5. Preteklik za izražanje začasnega vedenja — Past Continuous
Struktura: osebek + was/were being + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + voz/wer bi-ing + kompliment
Osebni zaimek Struktura Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I was being I was being careful. Ai voz bi-ing kerful Obnašal sem se previdno / obnašala sem se previdno.
You You were being You were being careful. Ju wer bi-ing kerful Obnašal si se previdno / obnašala si se previdno.
He He was being He was being careful. Hi voz bi-ing kerful Obnašal se je previdno.
She She was being She was being careful. Ši voz bi-ing kerful Obnašala se je previdno.
It It was being It was being repaired. It voz bi-ing riperd Popravljali so ga / bil je v popravilu.
We We were being We were being careful. Wi wer bi-ing kerful Obnašali smo se previdno.
You You were being You were being careful. Ju wer bi-ing kerful Obnašali ste se previdno.
They They were being They were being careful. Dhej wer bi-ing kerful Obnašali so se previdno.
6. Prihodnjik za izražanje začasnega vedenja — Future Continuous
Struktura: osebek + will be being + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + vil bi bi-ing + kompliment
Osebni zaimek Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I will be being careful. Ai vil bi bi-ing kerful Bom se obnašal previdno / bom se obnašala previdno.
You You will be being careful. Ju vil bi bi-ing kerful Obnašal se boš previdno / obnašala se boš previdno.
He He will be being careful. Hi vil bi bi-ing kerful On se bo obnašal previdno.
She She will be being careful. Ši vil bi bi-ing kerful Ona se bo obnašala previdno.
It It will be being repaired. It vil bi bi-ing riperd Popravljali ga bodo.
We We will be being careful. Wi vil bi bi-ing kerful Obnašali se bomo previdno.
You You will be being careful. Ju vil bi bi-ing kerful Obnašali se boste previdno.
They They will be being careful. Dhej vil bi bi-ing kerful Obnašali se bodo previdno.
Ta časovna oblika je slovnično mogoča, vendar je v običajni angleščini zelo redka.
7. Predpreteklik sedanjosti — Present Perfect
Struktura: osebek + have/has been + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + hev/hez bin + kompliment
Osebni zaimek Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I have been happy. Ai hev bin hepi Bil sem srečen / bila sem srečna.
You You have been happy. Ju hev bin hepi Bil si srečen / bila si srečna.
He He has been happy. Hi hez bin hepi On je bil srečen.
She She has been happy. Ši hez bin hepi Ona je bila srečna.
It It has been cold. It hez bin kould Bilo je hladno.
We We have been happy. Wi hev bin hepi Bili smo srečni.
You You have been happy. Ju hev bin hepi Bili ste srečni.
They They have been happy. Dhej hev bin hepi Bili so srečni / bile so srečne.
8. Predpreteklik — Past Perfect
Struktura: osebek + had been + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + hed bin + kompliment
Osebni zaimek Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I had been happy. Ai hed bin hepi Bil sem bil srečen / bila sem bila srečna.
You You had been happy. Ju hed bin hepi Bil si bil srečen / bila si bila srečna.
He He had been happy. Hi hed bin hepi On je bil že srečen.
She She had been happy. Ši hed bin hepi Ona je bila že srečna.
It It had been cold. It hed bin kould Bilo je že hladno.
We We had been happy. Wi hed bin hepi Bili smo že srečni.
You You had been happy. Ju hed bin hepi Bili ste že srečni.
They They had been happy. Dhej hed bin hepi Bili so že srečni / bile so že srečne.
9. Predprihodnjik — Future Perfect
Struktura: osebek + will have been + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + vil hev bin + kompliment
Osebni zaimek Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I will have been happy. Ai vil hev bin hepi Do takrat bom že srečen / srečna.
You You will have been happy. Ju vil hev bin hepi Do takrat boš že srečen / srečna.
He He will have been happy. Hi vil hev bin hepi Do takrat bo že srečen.
She She will have been happy. Ši vil hev bin hepi Do takrat bo že srečna.
It It will have been cold. It vil hev bin kould Do takrat bo že hladno.
We We will have been happy. Wi vil hev bin hepi Do takrat bomo že srečni.
You You will have been happy. Ju vil hev bin hepi Do takrat boste že srečni.
They They will have been happy. Dhej vil hev bin hepi Do takrat bodo že srečni / srečne.
10. Predpreteklik sedanjosti v trajanju — Present Perfect Continuous
Struktura: osebek + have/has been being + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + hev/hez bin bi-ing + kompliment
Osebni zaimek Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I have been being careful. Ai hev bin bi-ing kerful Že nekaj časa se obnašam previdno.
You You have been being careful. Ju hev bin bi-ing kerful Že nekaj časa se obnašaš previdno.
He He has been being careful. Hi hez bin bi-ing kerful Že nekaj časa se obnaša previdno.
She She has been being careful. Ši hez bin bi-ing kerful Že nekaj časa se obnaša previdno.
It It has been being repaired. It hez bin bi-ing riperd Že nekaj časa ga popravljajo.
We We have been being careful. Wi hev bin bi-ing kerful Že nekaj časa se obnašamo previdno.
You You have been being careful. Ju hev bin bi-ing kerful Že nekaj časa se obnašate previdno.
They They have been being careful. Dhej hev bin bi-ing kerful Že nekaj časa se obnašajo previdno.
11. Predpreteklik preteklosti v trajanju — Past Perfect Continuous
Struktura: osebek + had been being + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + hed bin bi-ing + kompliment
Osebni zaimek Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I had been being careful. Ai hed bin bi-ing kerful Do takrat sem se že nekaj časa obnašal previdno / obnašala previdno.
You You had been being careful. Ju hed bin bi-ing kerful Do takrat si se že nekaj časa obnašal previdno / obnašala previdno.
He He had been being careful. Hi hed bin bi-ing kerful Do takrat se je že nekaj časa obnašal previdno.
She She had been being careful. Ši hed bin bi-ing kerful Do takrat se je že nekaj časa obnašala previdno.
It It had been being repaired. It hed bin bi-ing riperd Do takrat so ga že nekaj časa popravljali.
We We had been being careful. Wi hed bin bi-ing kerful Do takrat smo se že nekaj časa obnašali previdno.
You You had been being careful. Ju hed bin bi-ing kerful Do takrat ste se že nekaj časa obnašali previdno.
They They had been being careful. Dhej hed bin bi-ing kerful Do takrat so se že nekaj časa obnašali previdno.
12. Predprihodnjik v trajanju — Future Perfect Continuous
Struktura: osebek + will have been being + dopolnilo
Izgovorjava strukture: sab džekt + vil hev bin bi-ing + kompliment
Osebni zaimek Primer Izgovorjava v slovenščini Pomen
I I will have been being careful. Ai vil hev bin bi-ing kerful Do takrat se bom že nekaj časa obnašal previdno / obnašala previdno.
You You will have been being careful. Ju vil hev bin bi-ing kerful Do takrat se boš že nekaj časa obnašal previdno / obnašala previdno.
He He will have been being careful. Hi vil hev bin bi-ing kerful Do takrat se bo že nekaj časa obnašal previdno.
She She will have been being careful. Ši vil hev bin bi-ing kerful Do takrat se bo že nekaj časa obnašala previdno.
It It will have been being repaired. It vil hev bin bi-ing riperd Do takrat ga bodo že nekaj časa popravljali.
We We will have been being careful. Wi vil hev bin bi-ing kerful Do takrat se bomo že nekaj časa obnašali previdno.
You You will have been being careful. Ju vil hev bin bi-ing kerful Do takrat se boste že nekaj časa obnašali previdno.
They They will have been being careful. Dhej vil hev bin bi-ing kerful Do takrat se bodo že nekaj časa obnašali previdno.
4- Zaimki (PRONOUNS)
. Osebni zaimki — vse osnovne oblike
Vrsta / arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimki Izgovorjava v arabščini Pomen
Osebkov zaimek Osebkov zaimek Subjekt pronoun I Aj Jaz
Osebkov zaimek Osebkov zaimek Subjekt pronoun you Ju Ti / vi
Osebkov zaimek Osebkov zaimek Subjekt pronoun he Hi On
Osebkov zaimek Osebkov zaimek Subjekt pronoun she Ši Ona
Osebkov zaimek Osebkov zaimek Subjekt pronoun it It On/ona za neživa bitja
Osebkov zaimek Osebkov zaimek Subjekt pronoun we Wi Mi
Osebkov zaimek Osebkov zaimek Subjekt pronoun they Dej Oni / one
Primeri
Zaimek Primer Izgovorjava v arabščini Pomen
I I read. Aj rid Jaz berem.
you You work. Ju werk Ti delaš / vi delate.
he He sleeps. Hi slips On spi.
she She cooks. Ši kuks Ona kuha.
it It works. It works To deluje.
we We study. Wi stadi Mi se učimo.
they They live here. Dej liv hir Oni živijo tukaj.
2. Predmetni zaimki
Uporabljajo se kot neposredni ali posredni predmet v stavku.
Arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Predmetni zaimek Predmetni zaimek Object pronoun me Mi Mene / meni
Predmetni zaimek Predmetni zaimek Object pronoun you Ju Tebe / tebi; vas / vam
Predmetni zaimek Predmetni zaimek Object pronoun him Him Njega / njemu
Predmetni zaimek Predmetni zaimek Object pronoun her Her Njo / njej
Predmetni zaimek Predmetni zaimek Object pronoun it It Njega/njo za neživa bitja
Predmetni zaimek Predmetni zaimek Object pronoun us As Nas / nam
Predmetni zaimek Predmetni zaimek Object pronoun them Đem Njih / njim
Primeri
Primer Izgovorjava v arabščini Pomen
She called me. Ši kold mi Ona me je poklicala.
I saw you. Aj so ju Videl sem te / vas.
We helped him. Wi helpt him Pomagali smo mu.
I know her. Aj nou her Poznam jo.
I bought it. Aj bot it Kupil sem to.
He invited us. Hi invajtid as Povabil nas je.
She called them. Ši kold đem Ona jih je poklicala.
3. Svojilni pridevniki pred samostalnikom
Te oblike izražajo lastništvo in stojijo pred samostalnikom.
Arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Svojilnost my + samostalnik Maj + naun my Maj Moj / moja / moje
Svojilnost your + samostalnik Jor + naun your Jor Tvoj / vaš
Svojilnost his + samostalnik Hiz + naun his Hiz Njegov
Svojilnost her + samostalnik Her + naun her Her Njen
Svojilnost its + samostalnik Its + naun its Its Njegov/njen za neživa bitja
Svojilnost our + samostalnik Auer + naun our Auer Naš
Svojilnost their + samostalnik Der + naun their Der Njihov
Primeri
Primer Izgovorjava v arabščini Pomen
My book is new. Maj buk iz nju Moja knjiga je nova.
Your car is fast. Jor kar iz fast Tvoj avto je hiter.
His house is big. Hiz haus iz big Njegova hiša je velika.
Her phone is new. Her foun iz nju Njen telefon je nov.
Its color is beautiful. Its kaler iz bjutiful Njegova barva je lepa.
Our teacher is nice. Auer tičer iz najs Naš učitelj je prijazen.
Their house is large. Der haus iz lardž Njihova hiša je velika.
4. Samostojni svojilni zaimki
Te oblike se uporabljajo brez samostalnika za njimi.
Arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Samostojna svojilnost mine Majn mine Majn Moj / moja / moje
Samostojna svojilnost yours Jorz yours Jorz Tvoj / vaš
Samostojna svojilnost his Hiz his Hiz Njegov
Samostojna svojilnost hers Herz hers Herz Njen
Samostojna svojilnost ours Auerz ours Auerz Naš
Samostojna svojilnost theirs Derz theirs Derz Njihov
Opomba: Samostojni svojilni zaimek za it se v angleščini običajno ne uporablja.
Primeri
Primer Izgovorjava v arabščini Pomen
This book is mine. Dis buk iz majn Ta knjiga je moja.
The car is yours. De kar iz jorz Avto je tvoj.
The house is his. De haus iz hiz Hiša je njegova.
The bag is hers. De beg iz herz Torba je njena.
The room is ours. De rum iz auerz Soba je naša.
The books are theirs. De buks ar derz Te knjige so njihove.
5. Povratni zaimki
Uporabljajo se, kadar se dejanje nanaša nazaj na osebek.
Arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Povratni zaimek my + self Maj + self myself Majself Sam / sama sebe
Povratni zaimek your + self Jor + self yourself Jorself Samega sebe / samo sebe
Povratni zaimek him + self Him + self himself Himself Samega sebe
Povratni zaimek her + self Her + self herself Herself Samo sebe
Povratni zaimek it + self It + self itself Itself Samo sebe za neživa bitja
Povratni zaimek our + selves Auer + selvz ourselves Auer selvz Sami sebe
Povratni zaimek your + selves Jor + selvz yourselves Jor selvz Sami sebe
Povratni zaimek them + selves Đem + selvz themselves Đem selvz Sami sebe
Primeri
Primer Izgovorjava v arabščini Pomen
I hurt myself. Aj hert majself Poškodoval sem se.
You did it yourself. Ju did it jorself Sam si to naredil.
He introduced himself. Hi introdjust himself Sam se je predstavil.
She taught herself English. Ši tot herself ingliš Sama se je naučila angleščine.
The machine turned itself off. De mašin ternd itself of Naprava se je sama izklopila.
We enjoyed ourselves. Wi indžojd auerselvz Uživali smo.
They introduced themselves. Dej introdjust đemselvz Sami so se predstavili.
6. Kazalni zaimki
Arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Kazanje na bližnji predmet v ednini this Dis this Dis Ta / to
Kazanje na oddaljeni predmet v ednini that Det that Det Tisti / tisto
Kazanje na bližnje predmete v množini these Diz these Diz Ti / te / ta
Kazanje na oddaljene predmete v množini those Douz those Douz Tisti / tiste / tista
Primeri
This is my book.
Dis iz maj buk.
To je moja knjiga.
That is your car.
Det iz jor kar.
To je tvoj avto.
These are my shoes.
Diz ar maj šuz.
To so moji čevlji.
Those are their houses.
Douz ar der hauziz.
To so njihove hiše.
7. Vprašalni zaimki
Arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Vprašanje o osebi who Hu who Hu Kdo?
Vprašanje o osebi kot predmetu whom Hum whom Hum Koga? / Komu?
Vprašanje o lastništvu whose Huz whose Huz Čigav?
Vprašanje o stvari ali izbiri what Wat what Wat Kaj?
Vprašanje o izbiri which Wić which Wić Kateri?
Primeri
Who called you?
Hu kold ju?
Kdo te je poklical?
Whom did you see?
Hum did ju si?
Koga si videl?
Whose is this?
Huz iz dis?
Čigavo je to?
What happened?
Wat hepənd?
Kaj se je zgodilo?
Which is yours?
Wić iz jorz?
Katero je tvoje?
8. Oziralni zaimki
Arabski pojem Grajenje v arabščini Izgovorjava tvorbe v angleščini, zapisana v arabščini Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Za osebe who Hu who Hu Ki / kateri
Za osebe kot predmet whom Hum whom Hum Ki / katerega
Za lastništvo whose Huz whose Huz Čigar
Za stvari which Wić which Wić Ki / kateri
Za osebe in stvari that Det that Det Ki / kateri
Primeri
The man who works here is my brother.
De men hu works hir iz maj brader.
Moški, ki dela tukaj, je moj brat.
The book which I bought is interesting.
De buk wić aj bot iz intristing.
Knjiga, ki sem jo kupil, je zanimiva.
The girl whose car was stolen called the police.
De gerl huz kar woz stoulen kold de polis.
Dekle, katerega avto je bil ukraden, je poklicalo policijo.
9. Nedoločni zaimki
Uporabljajo se za sklicevanje na osebe ali stvari, ki niso natančno določene.
Arabski pojem Zaimek Izgovorjava v arabščini Pomen
Nedoločena oseba someone Sam wan Nekdo
Nedoločena oseba somebody Sam badi Nekdo
Nedoločena oseba v vprašanjih in nikalnih stavkih anyone Eni wan Kdorkoli / kdo
Nedoločena oseba v vprašanjih in nikalnih stavkih anybody Eni badi Kdorkoli / kdo
Nobena oseba no one Nou wan Nihče
Nobena oseba nobody Nou badi Nihče
Vsi everyone Evri wan Vsi
Vsi everybody Evri badi Vsi
Nedoločena stvar something Samthing Nekaj
Katerakoli stvar anything Eni thing Karkoli
Nobena stvar nothing Nathing Nić / nič
Vse everything Evri thing Vse
5- Angleški časi
1. Present Simple — navadni sedanjik
Uporaba: navade, dejstva in ponavljajoča se dejanja.
Oblika: osebek + V1 + ...
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I work. Aj werk Jaz delam.
you You work. Ju werk Ti delaš.
he He works. Hi works On dela.
she She works. Ši works Ona dela.
it It works. It works To deluje.
we We work. Wi werk Mi delamo.
you You work. Ju werk Vi delate.
they They work. Dej werk Oni delajo.
Pri he / she / it se glagolu v navadnem sedanjiku običajno doda -s.
2. Past Simple — navadni preteklik
Uporaba: dejanja, ki so se zgodila in končala v preteklosti.
Oblika: osebek + V2 + ...
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I worked. Aj werkt Jaz sem delal.
you You worked. Ju werkt Ti si delal.
he He worked. Hi werkt On je delal.
she She worked. Ši werkt Ona je delala.
it It worked. It werkt Delovalo je.
we We worked. Wi werkt Mi smo delali.
you You worked. Ju werkt Vi ste delali.
they They worked. Dej werkt Oni so delali.
3. Future Simple — navadni prihodnjik
Uporaba: dejanja, ki se bodo zgodila v prihodnosti.
Oblika: osebek + will + V1
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will work. Aj wil werk Jaz bom delal.
you You will work. Ju wil werk Ti boš delal.
he He will work. Hi wil werk On bo delal.
she She will work. Ši wil werk Ona bo delala.
it It will work. It wil werk To bo delovalo.
we We will work. Wi wil werk Mi bomo delali.
you You will work. Ju wil werk Vi boste delali.
they They will work. Dej wil werk Oni bodo delali.
4. Present Continuous — sedanjik za trajajoča dejanja
Uporaba: dejanje, ki se dogaja prav zdaj ali v tem obdobju.
Oblika: osebek + am/is/are + V-ing
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I am working. Aj em werking Jaz zdaj delam.
you You are working. Ju ar werking Ti zdaj delaš.
he He is working. Hi iz werking On zdaj dela.
she She is working. Ši iz werking Ona zdaj dela.
it It is working. It iz werking To zdaj deluje.
we We are working. Wi ar werking Mi zdaj delamo.
you You are working. Ju ar werking Vi zdaj delate.
they They are working. Dej ar werking Oni zdaj delajo.
5. Past Continuous — preteklik za trajajoča dejanja
Uporaba: dejanje, ki je trajalo v določenem trenutku v preteklosti.
Oblika: osebek + was/were + V-ing
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I was working. Aj woz werking Jaz sem takrat delal.
you You were working. Ju wer werking Ti si takrat delal.
he He was working. Hi woz werking On je takrat delal.
she She was working. Ši woz werking Ona je takrat delala.
it It was working. It woz werking To je takrat delovalo.
we We were working. Wi wer werking Mi smo takrat delali.
you You were working. Ju wer werking Vi ste takrat delali.
they They were working. Dej wer werking Oni so takrat delali.
6. Future Continuous — prihodnjik za trajajoča dejanja
Uporaba: dejanje, ki bo trajalo v določenem trenutku v prihodnosti.
Oblika: osebek + will be + V-ing
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will be working. Aj wil bi werking Jaz bom takrat delal.
you You will be working. Ju wil bi werking Ti boš takrat delal.
he He will be working. Hi wil bi werking On bo takrat delal.
she She will be working. Ši wil bi werking Ona bo takrat delala.
it It will be working. It wil bi werking To bo takrat delovalo.
we We will be working. Wi wil bi werking Mi bomo takrat delali.
you You will be working. Ju wil bi werking Vi boste takrat delali.
they They will be working. Dej wil bi werking Oni bodo takrat delali.
7. Present Perfect — predpreteklik sedanjosti
Uporaba: dejanje, ki se je zgodilo v preteklosti in je povezano s sedanjostjo, brez navedbe natančnega preteklega časa.
Oblika: osebek + have/has + V3
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I have worked. Aj hev werkt Delal sem.
you You have worked. Ju hev werkt Delal si.
he He has worked. Hi hez werkt On je delal.
she She has worked. Ši hez werkt Ona je delala.
it It has worked. It hez werkt To je delovalo.
we We have worked. Wi hev werkt Mi smo delali.
you You have worked. Ju hev werkt Vi ste delali.
they They have worked. Dej hev werkt Oni so delali.
8. Past Perfect — predpreteklik
Uporaba: dejanje, ki se je končalo pred drugim dejanjem v preteklosti.
Oblika: osebek + had + V3
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I had worked. Aj hed werkt Do takrat sem že delal.
you You had worked. Ju hed werkt Do takrat si že delal.
he He had worked. Hi hed werkt On je do takrat že delal.
she She had worked. Ši hed werkt Ona je do takrat že delala.
it It had worked. It hed werkt Do takrat je že delovalo.
we We had worked. Wi hed werkt Mi smo do takrat že delali.
you You had worked. Ju hed werkt Vi ste do takrat že delali.
they They had worked. Dej hed werkt Oni so do takrat že delali.
9. Future Perfect — prihodnjik za dokončano dejanje
Uporaba: dejanje, ki bo končano do določenega trenutka v prihodnosti.
Oblika: osebek + will have + V3
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will have worked. Aj wil hev werkt Do takrat bom že delal.
you You will have worked. Ju wil hev werkt Do takrat boš že delal.
he He will have worked. Hi wil hev werkt On bo do takrat že delal.
she She will have worked. Ši wil hev werkt Ona bo do takrat že delala.
it It will have worked. It wil hev werkt Do takrat bo že delovalo.
we We will have worked. Wi wil hev werkt Mi bomo do takrat že delali.
you You will have worked. Ju wil hev werkt Vi boste do takrat že delali.
they They will have worked. Dej wil hev werkt Oni bodo do takrat že delali.
10. Present Perfect Continuous — sedanji dovršni trajni čas
Uporaba: dejanje, ki se je začelo v preteklosti in se nadaljuje do sedanjosti ali se je pravkar končalo.
Oblika: osebek + have/has been + V-ing
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I have been working. Aj hev bin werking Delam že nekaj časa.
you You have been working. Ju hev bin werking Delaš že nekaj časa.
he He has been working. Hi hez bin werking On dela že nekaj časa.
she She has been working. Ši hez bin werking Ona dela že nekaj časa.
it It has been working. It hez bin werking To deluje že nekaj časa.
we We have been working. Wi hev bin werking Delamo že nekaj časa.
you You have been working. Ju hev bin werking Delate že nekaj časa.
they They have been working. Dej hev bin werking Delajo že nekaj časa.
11. Past Perfect Continuous — pretekli dovršni trajni čas
Uporaba: dejanje, ki je trajalo nekaj časa pred določenim trenutkom ali drugim dejanjem v preteklosti.
Oblika: osebek + had been + V-ing
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I had been working. Aj hed bin werking Pred tem sem že nekaj časa delal.
you You had been working. Ju hed bin werking Pred tem si že nekaj časa delal.
he He had been working. Hi hed bin werking On je pred tem že nekaj časa delal.
she She had been working. Ši hed bin werking Ona je pred tem že nekaj časa delala.
it It had been working. It hed bin werking To je pred tem že nekaj časa delovalo.
we We had been working. Wi hed bin werking Pred tem smo že nekaj časa delali.
you You had been working. Ju hed bin werking Pred tem ste že nekaj časa delali.
they They had been working. Dej hed bin werking Oni so pred tem že nekaj časa delali.
12. Future Perfect Continuous — prihodnji dovršni trajni čas
Uporaba: dejanje, ki bo do določenega prihodnjega trenutka trajalo že določeno obdobje.
Oblika: osebek + will have been + V-ing
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will have been working. Aj wil hev bin werking Do takrat bom delal že določeno obdobje.
you You will have been working. Ju wil hev bin werking Do takrat boš delal že določeno obdobje.
he He will have been working. Hi wil hev bin werking On bo do takrat delal že določeno obdobje.
she She will have been working. Ši wil hev bin werking Ona bo do takrat delala že določeno obdobje.
it It will have been working. It wil hev bin werking To bo do takrat delovalo že določeno obdobje.
we We will have been working. Wi wil hev bin werking Do takrat bomo delali že določeno obdobje.
you You will have been working. Ju wil hev bin werking Do takrat boste delali že določeno obdobje.
they They will have been working. Dej wil hev bin werking Oni bodo do takrat delali že določeno obdobje.
6- Angleški trpnik
1. Present Simple Passive — navadni sedanji trpnik
Oblika: osebek + am/is/are + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + em/iz/ar + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I am written about. Aj em ritn ebaut O meni pišejo.
you You are written about. Ju ar ritn ebaut O tebi pišejo.
he He is written about. Hi iz ritn ebaut O njem pišejo.
she She is written about. Ši iz ritn ebaut O njej pišejo.
it It is written about. It iz ritn ebaut O tem pišejo.
we We are written about. Wi ar ritn ebaut O nas pišejo.
you You are written about. Ju ar ritn ebaut O vas pišejo.
they They are written about. Dej ar ritn ebaut O njih pišejo.
Bolj naraven primer:
The book is written in English.
De buk iz ritn in ingliš.
Knjiga je napisana v angleščini.
2. Past Simple Passive — navadni pretekli trpnik
Oblika: osebek + was/were + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + woz/wer + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I was invited. Aj woz invajtid Bil sem povabljen.
you You were invited. Ju wer invajtid Bil si povabljen.
he He was invited. Hi woz invajtid On je bil povabljen.
she She was invited. Ši woz invajtid Ona je bila povabljena.
it It was invited. It woz invajtid To je bilo povabljeno.
we We were invited. Wi wer invajtid Bili smo povabljeni.
you You were invited. Ju wer invajtid Bili ste povabljeni.
they They were invited. Dej wer invajtid Oni so bili povabljeni.
3. Future Simple Passive — navadni prihodnji trpnik
Oblika: osebek + will be + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + wil bi + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will be invited. Aj wil bi invajtid Bom povabljen.
you You will be invited. Ju wil bi invajtid Boš povabljen.
he He will be invited. Hi wil bi invajtid On bo povabljen.
she She will be invited. Ši wil bi invajtid Ona bo povabljena.
it It will be invited. It wil bi invajtid To bo povabljeno.
we We will be invited. Wi wil bi invajtid Bomo povabljeni.
you You will be invited. Ju wil bi invajtid Boste povabljeni.
they They will be invited. Dej wil bi invajtid Oni bodo povabljeni.
4. Present Continuous Passive — sedanji trajni trpnik
Oblika: osebek + am/is/are being + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + em/iz/ar biing + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I am being watched. Aj em biing wočt Trenutno me opazujejo.
you You are being watched. Ju ar biing wočt Trenutno te opazujejo.
he He is being watched. Hi iz biing wočt Trenutno ga opazujejo.
she She is being watched. Ši iz biing wočt Trenutno jo opazujejo.
it It is being watched. It iz biing wočt Trenutno to opazujejo.
we We are being watched. Wi ar biing wočt Trenutno nas opazujejo.
you You are being watched. Ju ar biing wočt Trenutno vas opazujejo.
they They are being watched. Dej ar biing wočt Trenutno jih opazujejo.
5. Past Continuous Passive — pretekli trajni trpnik
Oblika: osebek + was/were being + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + woz/wer biing + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I was being watched. Aj woz biing wočt Takrat so me opazovali.
you You were being watched. Ju wer biing wočt Takrat so te opazovali.
he He was being watched. Hi woz biing wočt Takrat so ga opazovali.
she She was being watched. Ši woz biing wočt Takrat so jo opazovali.
it It was being watched. It woz biing wočt Takrat so to opazovali.
we We were being watched. Wi wer biing wočt Takrat so nas opazovali.
you You were being watched. Ju wer biing wočt Takrat so vas opazovali.
they They were being watched. Dej wer biing wočt Takrat so jih opazovali.
6. Future Continuous Passive — prihodnji trajni trpnik
Oblika: osebek + will be being + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + wil bi biing + vi tri
Ta oblika je v sodobni angleščini zelo redka.
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will be being watched. Aj wil bi biing wočt Takrat me bodo opazovali.
you You will be being watched. Ju wil bi biing wočt Takrat te bodo opazovali.
he He will be being watched. Hi wil bi biing wočt Takrat ga bodo opazovali.
she She will be being watched. Ši wil bi biing wočt Takrat jo bodo opazovali.
it It will be being watched. It wil bi biing wočt Takrat bodo to opazovali.
we We will be being watched. Wi wil bi biing wočt Takrat nas bodo opazovali.
you You will be being watched. Ju wil bi biing wočt Takrat vas bodo opazovali.
they They will be being watched. Dej wil bi biing wočt Takrat jih bodo opazovali.
7. Present Perfect Passive — sedanji dovršni trpnik
Oblika: osebek + have/has been + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + hev/hez bin + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I have been invited. Aj hev bin invajtid Povabljen sem bil.
you You have been invited. Ju hev bin invajtid Povabljen si bil.
he He has been invited. Hi hez bin invajtid On je bil povabljen.
she She has been invited. Ši hez bin invajtid Ona je bila povabljena.
it It has been invited. It hez bin invajtid To je bilo povabljeno.
we We have been invited. Wi hev bin invajtid Bili smo povabljeni.
you You have been invited. Ju hev bin invajtid Bili ste povabljeni.
they They have been invited. Dej hev bin invajtid Oni so bili povabljeni.
8. Past Perfect Passive — pretekli dovršni trpnik
Oblika: osebek + had been + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + hed bin + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I had been invited. Aj hed bin invajtid Do takrat sem bil že povabljen.
you You had been invited. Ju hed bin invajtid Do takrat si bil že povabljen.
he He had been invited. Hi hed bin invajtid Do takrat je bil že povabljen.
she She had been invited. Ši hed bin invajtid Do takrat je bila že povabljena.
it It had been invited. It hed bin invajtid Do takrat je bilo že povabljeno.
we We had been invited. Wi hed bin invajtid Do takrat smo bili že povabljeni.
you You had been invited. Ju hed bin invajtid Do takrat ste bili že povabljeni.
they They had been invited. Dej hed bin invajtid Do takrat so bili že povabljeni.
9. Future Perfect Passive — prihodnji dovršni trpnik
Oblika: osebek + will have been + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + wil hev bin + vi tri
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will have been invited. Aj wil hev bin invajtid Do takrat bom že povabljen.
you You will have been invited. Ju wil hev bin invajtid Do takrat boš že povabljen.
he He will have been invited. Hi wil hev bin invajtid Do takrat bo že povabljen.
she She will have been invited. Ši wil hev bin invajtid Do takrat bo že povabljena.
it It will have been invited. It wil hev bin invajtid Do takrat bo že povabljeno.
we We will have been invited. Wi wil hev bin invajtid Do takrat bomo že povabljeni.
you You will have been invited. Ju wil hev bin invajtid Do takrat boste že povabljeni.
they They will have been invited. Dej wil hev bin invajtid Do takrat bodo že povabljeni.
10. Present Perfect Continuous Passive — sedanji dovršni trajni trpnik
Oblika: osebek + have/has been being + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + hev/hez bin biing + vi tri
Ta oblika je slovnično mogoča, vendar zelo redka in nenaravna v primerjavi z drugimi možnostmi.
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I have been being watched. Aj hev bin biing wočt Že nekaj časa me neprestano opazujejo.
you You have been being watched. Ju hev bin biing wočt Že nekaj časa te neprestano opazujejo.
he He has been being watched. Hi hez bin biing wočt Že nekaj časa ga neprestano opazujejo.
she She has been being watched. Ši hez bin biing wočt Že nekaj časa jo neprestano opazujejo.
it It has been being watched. It hez bin biing wočt Že nekaj časa to neprestano opazujejo.
we We have been being watched. Wi hev bin biing wočt Že nekaj časa nas neprestano opazujejo.
you You have been being watched. Ju hev bin biing wočt Že nekaj časa vas neprestano opazujejo.
they They have been being watched. Dej hev bin biing wočt Že nekaj časa jih neprestano opazujejo.
11. Past Perfect Continuous Passive — pretekli dovršni trajni trpnik
Oblika: osebek + had been being + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + hed bin biing + vi tri
Ta oblika je izjemno redka.
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I had been being watched. Aj hed bin biing wočt Do takrat so me že nekaj časa neprestano opazovali.
you You had been being watched. Ju hed bin biing wočt Do takrat so te že nekaj časa neprestano opazovali.
he He had been being watched. Hi hed bin biing wočt Do takrat so ga že nekaj časa neprestano opazovali.
she She had been being watched. Ši hed bin biing wočt Do takrat so jo že nekaj časa neprestano opazovali.
it It had been being watched. It hed bin biing wočt Do takrat so to že nekaj časa neprestano opazovali.
we We had been being watched. Wi hed bin biing wočt Do takrat so nas že nekaj časa neprestano opazovali.
you You had been being watched. Ju hed bin biing wočt Do takrat so vas že nekaj časa neprestano opazovali.
they They had been being watched. Dej hed bin biing wočt Do takrat so jih že nekaj časa neprestano opazovali.
12. Future Perfect Continuous Passive — prihodnji dovršni trajni trpnik
Oblika: osebek + will have been being + V3
Izgovorjava oblike: subjekt + wil hev bin biing + vi tri
Ta oblika je izjemno redka in se skoraj ne uporablja v običajni angleščini.
Zaimek Stavek Izgovorjava v arabščini Pomen
I I will have been being watched. Aj wil hev bin biing wočt Do takrat me bodo že nekaj časa neprestano opazovali.
you You will have been being watched. Ju wil hev bin biing wočt Do takrat te bodo že nekaj časa neprestano opazovali.
he He will have been being watched. Hi wil hev bin biing wočt Do takrat ga bodo že nekaj časa neprestano opazovali.
she She will have been being watched. Ši wil hev bin biing wočt Do takrat jo bodo že nekaj časa neprestano opazovali.
it It will have been being watched. It wil hev bin biing wočt Do takrat bodo to že nekaj časa neprestano opazovali.
we We will have been being watched. Wi wil hev bin biing wočt Do takrat nas bodo že nekaj časa neprestano opazovali.
you You will have been being watched. Ju wil hev bin biing wočt Do takrat vas bodo že nekaj časa neprestano opazovali.
they They will have been being watched. Dej wil hev bin biing wočt Do takrat jih bodo že nekaj časa neprestano opazovali.
7- Zanikanje
1. Navadni sedanjik – nikalna oblika
Struktura: osebek + do/does + not + V1
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I do not work. — aj du not vork — Ne delam.
You — You do not work. — ju du not vork — Ne delaš.
He — He does not work. — hi daz not vork — On ne dela.
She — She does not work. — ši daz not vork — Ona ne dela.
It — It does not work. — it daz not vork — Ne deluje.
We — We do not work. — vi du not vork — Ne delamo.
They — They do not work. — dej du not vork — Oni ne delajo.
Kratke oblike:
do not → don't — dont
does not → doesn't — daznt
⚠️ Za doesn't uporabimo glagol v osnovni obliki V1:
He doesn't work. ✅
He doesn't works. ❌
2. Navadni preteklik – nikalna oblika
Struktura: osebek + did + not + V1
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I did not work. — aj did not vork — Nisem delal/-a.
You — You did not work. — ju did not vork — Nisi delal/-a.
He — He did not work. — hi did not vork — Ni delal.
She — She did not work. — ši did not vork — Ni delala.
It — It did not work. — it did not vork — Ni delovalo.
We — We did not work. — vi did not vork — Nismo delali.
They — They did not work. — dej did not vork — Niso delali.
did not → didn't — didnt
⚠️ Za didn't uporabimo glagol v osnovni obliki V1:
I didn't work. ✅
I didn't worked. ❌
3. Navadni prihodnjik – nikalna oblika
Struktura: osebek + will + not + V1
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I will not work. — aj vil not vork — Ne bom delal/-a.
You — You will not work. — ju vil not vork — Ne boš delal/-a.
He — He will not work. — hi vil not vork — Ne bo delal.
She — She will not work. — ši vil not vork — Ne bo delala.
It — It will not work. — it vil not vork — Ne bo delovalo.
We — We will not work. — vi vil not vork — Ne bomo delali.
They — They will not work. — dej vil not vork — Ne bodo delali.
will not → won't — vont
4. Sedanjik trajanja – nikalna oblika
Struktura: osebek + am/is/are + not + V-ing
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I am not working. — aj em not vorking — Trenutno ne delam.
You — You are not working. — ju ar not vorking — Trenutno ne delaš.
He — He is not working. — hi iz not vorking — Trenutno ne dela.
She — She is not working. — ši iz not vorking — Trenutno ne dela.
It — It is not working. — it iz not vorking — Trenutno ne deluje.
We — We are not working. — vi ar not vorking — Trenutno ne delamo.
They — They are not working. — dej ar not vorking — Trenutno ne delajo.
Kratke oblike:
is not → isn't — iznt
are not → aren't — arnt
am not → I'm not — ajm not
5. Preteklik trajanja – nikalna oblika
Struktura: osebek + was/were + not + V-ing
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I was not working. — aj voz not vorking — Takrat nisem delal/-a.
You — You were not working. — ju ver not vorking — Takrat nisi delal/-a.
He — He was not working. — hi voz not vorking — Takrat ni delal.
She — She was not working. — ši voz not vorking — Takrat ni delala.
It — It was not working. — it voz not vorking — Takrat ni delovalo.
We — We were not working. — vi ver not vorking — Takrat nismo delali.
They — They were not working. — dej ver not vorking — Takrat niso delali.
Kratke oblike:
was not → wasn't — voznt
were not → weren't — vernt
6. Prihodnjik trajanja – nikalna oblika
Struktura: osebek + will + not + be + V-ing
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I will not be working. — aj vil not bi vorking — Takrat ne bom delal/-a.
You — You will not be working. — ju vil not bi vorking — Takrat ne boš delal/-a.
He — He will not be working. — hi vil not bi vorking — Takrat ne bo delal.
She — She will not be working. — ši vil not bi vorking — Takrat ne bo delala.
It — It will not be working. — it vil not bi vorking — Takrat ne bo delovalo.
We — We will not be working. — vi vil not bi vorking — Takrat ne bomo delali.
They — They will not be working. — dej vil not bi vorking — Takrat ne bodo delali.
7. Predpreteklik sedanjosti – nikalna oblika (Present Perfect)
Struktura: osebek + have/has + not + V3
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I have not worked. — aj hev not vorkt — Nisem delal/-a oziroma do zdaj še nisem opravil/-a dela.
You — You have not worked. — ju hev not vorkt — Nisi delal/-a.
He — He has not worked. — hi hez not vorkt — Ni delal.
She — She has not worked. — ši hez not vorkt — Ni delala.
It — It has not worked. — it hez not vorkt — Ni delovalo.
We — We have not worked. — vi hev not vorkt — Nismo delali.
They — They have not worked. — dej hev not vorkt — Niso delali.
Kratke oblike:
have not → haven't — hevnt
has not → hasn't — heznt
8. Predpreteklik – nikalna oblika
Struktura: osebek + had + not + V3
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I had not worked. — aj hed not vorkt — Pred tem nisem delal/-a.
You — You had not worked. — ju hed not vorkt — Pred tem nisi delal/-a.
He — He had not worked. — hi hed not vorkt — Pred tem ni delal.
She — She had not worked. — ši hed not vorkt — Pred tem ni delala.
It — It had not worked. — it hed not vorkt — Pred tem ni delovalo.
We — We had not worked. — vi hed not vorkt — Pred tem nismo delali.
They — They had not worked. — dej hed not vorkt — Pred tem niso delali.
had not → hadn't — hednt
9. Predprihodnjik – nikalna oblika
Struktura: osebek + will + not + have + V3
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I will not have worked. — aj vil not hev vorkt — Do takrat ne bom opravil/-a dela.
You — You will not have worked. — ju vil not hev vorkt — Do takrat ne boš opravil/-a dela.
He — He will not have worked. — hi vil not hev vorkt — Do takrat ne bo opravil dela.
She — She will not have worked. — ši vil not hev vorkt — Do takrat ne bo opravila dela.
It — It will not have worked. — it vil not hev vorkt — Do takrat ne bo delovalo.
We — We will not have worked. — vi vil not hev vorkt — Do takrat ne bomo opravili dela.
They — They will not have worked. — dej vil not hev vorkt — Do takrat ne bodo opravili dela.
10. Predpreteklik sedanjega trajanja – nikalna oblika (Present Perfect Continuous)
Struktura: osebek + have/has + not + been + V-ing
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I have not been working. — aj hev not bin vorking — Že nekaj časa ne delam.
You — You have not been working. — ju hev not bin vorking — Že nekaj časa ne delaš.
He — He has not been working. — hi hez not bin vorking — Že nekaj časa ne dela.
She — She has not been working. — ši hez not bin vorking — Že nekaj časa ne dela.
It — It has not been working. — it hez not bin vorking — Že nekaj časa ne deluje.
We — We have not been working. — vi hev not bin vorking — Že nekaj časa ne delamo.
They — They have not been working. — dej hev not bin vorking — Že nekaj časa ne delajo.
11. Predpreteklik preteklega trajanja – nikalna oblika
Struktura: osebek + had + not + been + V-ing
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I had not been working. — aj hed not bin vorking — Do takrat že nekaj časa nisem delal/-a.
You — You had not been working. — ju hed not bin vorking — Do takrat že nekaj časa nisi delal/-a.
He — He had not been working. — hi hed not bin vorking — Do takrat že nekaj časa ni delal.
She — She had not been working. — ši hed not bin vorking — Do takrat že nekaj časa ni delala.
It — It had not been working. — it hed not bin vorking — Do takrat že nekaj časa ni delovalo.
We — We had not been working. — vi hed not bin vorking — Do takrat že nekaj časa nismo delali.
They — They had not been working. — dej hed not bin vorking — Do takrat že nekaj časa niso delali.
12. Predprihodnjik trajanja – nikalna oblika
Struktura: osebek + will + not + have + been + V-ing
Zaimek — Stavek — Izgovorjava — Pomen
I — I will not have been working. — aj vil not hev bin vorking — Do takrat ne bom delal/-a že določeno obdobje.
You — You will not have been working. — ju vil not hev bin vorking — Do takrat ne boš delal/-a že določeno obdobje.
He — He will not have been working. — hi vil not hev bin vorking — Do takrat ne bo delal že določeno obdobje.
She — She will not have been working. — ši vil not hev bin vorking — Do takrat ne bo delala že določeno obdobje.
It — It will not have been working. — it vil not hev bin vorking — Do takrat ne bo delovalo že določeno obdobje.
We — We will not have been working. — vi vil not hev bin vorking — Do takrat ne bomo delali že določeno obdobje.
They — They will not have been working. — dej vil not hev bin vorking — Do takrat ne bodo delali že določeno obdobje.
1. Navadni sedanjik v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + am/is/are + not + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + em/iz/ar + not + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I am not invited. — aj em not invajtid — Nisem povabljen/-a.
You — You are not invited. — ju ar not invajtid — Nisi povabljen/-a.
He — He is not invited. — hi iz not invajtid — Ni povabljen.
She — She is not invited. — ši iz not invajtid — Ni povabljena.
It — It is not used. — it iz not juzd — Ne uporablja se.
We — We are not invited. — vi ar not invajtid — Nismo povabljeni.
They — They are not invited. — dej ar not invajtid — Niso povabljeni.
is not → isn't — iznt
are not → aren't — arnt
2. Navadni preteklik v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + was/were + not + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + voz/ver + not + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I was not invited. — aj voz not invajtid — Nisem bil/-a povabljen/-a.
You — You were not invited. — ju ver not invajtid — Nisi bil/-a povabljen/-a.
He — He was not invited. — hi voz not invajtid — Ni bil povabljen.
She — She was not invited. — ši voz not invajtid — Ni bila povabljena.
It — It was not used. — it voz not juzd — Ni se uporabljalo.
We — We were not invited. — vi ver not invajtid — Nismo bili povabljeni.
They — They were not invited. — dej ver not invajtid — Niso bili povabljeni.
was not → wasn't — voznt
were not → weren't — vernt
3. Navadni prihodnjik v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + will + not + be + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + vil + not + bi + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I will not be invited. — aj vil not bi invajtid — Ne bom povabljen/-a.
You — You will not be invited. — ju vil not bi invajtid — Ne boš povabljen/-a.
He — He will not be invited. — hi vil not bi invajtid — Ne bo povabljen.
She — She will not be invited. — ši vil not bi invajtid — Ne bo povabljena.
It — It will not be used. — it vil not bi juzd — Ne bo uporabljeno.
We — We will not be invited. — vi vil not bi invajtid — Ne bomo povabljeni.
They — They will not be invited. — dej vil not bi invajtid — Ne bodo povabljeni.
will not → won't — vont
4. Sedanjik trajanja v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + am/is/are + not + being + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + em/iz/ar + not + biing + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I am not being invited. — aj em not biing invajtid — Trenutno nisem povabljen/-a.
You — You are not being invited. — ju ar not biing invajtid — Trenutno nisi povabljen/-a.
He — He is not being invited. — hi iz not biing invajtid — Trenutno ni povabljen.
She — She is not being invited. — ši iz not biing invajtid — Trenutno ni povabljena.
It — It is not being used. — it iz not biing juzd — Trenutno se ne uporablja.
We — We are not being invited. — vi ar not biing invajtid — Trenutno nismo povabljeni.
They — They are not being invited. — dej ar not biing invajtid — Trenutno niso povabljeni.
5. Preteklik trajanja v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + was/were + not + being + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + voz/ver + not + biing + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I was not being invited. — aj voz not biing invajtid — Takrat nisem bil/-a povabljen/-a.
You — You were not being invited. — ju ver not biing invajtid — Takrat nisi bil/-a povabljen/-a.
He — He was not being invited. — hi voz not biing invajtid — Takrat ni bil povabljen.
She — She was not being invited. — ši voz not biing invajtid — Takrat ni bila povabljena.
It — It was not being used. — it voz not biing juzd — Takrat se ni uporabljalo.
We — We were not being invited. — vi ver not biing invajtid — Takrat nismo bili povabljeni.
They — They were not being invited. — dej ver not biing invajtid — Takrat niso bili povabljeni.
6. Prihodnjik trajanja v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + will + not + be + being + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + vil + not + bi + biing + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I will not be being invited. — aj vil not bi biing invajtid — Ne bom v stanju, ko bi me takrat vabili.
You — You will not be being invited. — ju vil not bi biing invajtid — Ne boš v stanju, ko bi te takrat vabili.
He — He will not be being invited. — hi vil not bi biing invajtid — Ne bo v stanju, ko bi ga takrat vabili.
She — She will not be being invited. — ši vil not bi biing invajtid — Ne bo v stanju, ko bi jo takrat vabili.
We — We will not be being invited. — vi vil not bi biing invajtid — Ne bomo v stanju, ko bi nas takrat vabili.
They — They will not be being invited. — dej vil not bi biing invajtid — Ne bodo v stanju, ko bi jih takrat vabili.
⚠️ Ta slovnična oblika je pravilna, vendar zelo redka in se v sodobni angleščini skoraj ne uporablja. Običajno se uporabi drugačna formulacija.
7. Present Perfect v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + have/has + not + been + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + hev/hez + not + bin + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I have not been invited. — aj hev not bin invajtid — Nisem bil/-a povabljen/-a.
You — You have not been invited. — ju hev not bin invajtid — Nisi bil/-a povabljen/-a.
He — He has not been invited. — hi hez not bin invajtid — Ni bil povabljen.
She — She has not been invited. — ši hez not bin invajtid — Ni bila povabljena.
It — It has not been used. — it hez not bin juzd — Ni bilo uporabljeno.
We — We have not been invited. — vi hev not bin invajtid — Nismo bili povabljeni.
They — They have not been invited. — dej hev not bin invajtid — Niso bili povabljeni.
have not → haven't — hevnt
has not → hasn't — heznt
8. Past Perfect v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + had + not + been + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + hed + not + bin + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I had not been invited. — aj hed not bin invajtid — Do takrat še nisem bil/-a povabljen/-a.
You — You had not been invited. — ju hed not bin invajtid — Do takrat še nisi bil/-a povabljen/-a.
He — He had not been invited. — hi hed not bin invajtid — Do takrat še ni bil povabljen.
She — She had not been invited. — ši hed not bin invajtid — Do takrat še ni bila povabljena.
We — We had not been invited. — vi hed not bin invajtid — Do takrat še nismo bili povabljeni.
They — They had not been invited. — dej hed not bin invajtid — Do takrat še niso bili povabljeni.
had not → hadn't — hednt
9. Future Perfect v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + will + not + have + been + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + vil + not + hev + bin + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I will not have been invited. — aj vil not hev bin invajtid — Do takrat ne bom povabljen/-a.
You — You will not have been invited. — ju vil not hev bin invajtid — Do takrat ne boš povabljen/-a.
He — He will not have been invited. — hi vil not hev bin invajtid — Do takrat ne bo povabljen.
She — She will not have been invited. — ši vil not hev bin invajtid — Do takrat ne bo povabljena.
We — We will not have been invited. — vi vil not hev bin invajtid — Do takrat ne bomo povabljeni.
They — They will not have been invited. — dej vil not hev bin invajtid — Do takrat ne bodo povabljeni.
10. Present Perfect Continuous v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + have/has + not + been + being + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + hev/hez + not + bin + biing + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I have not been being invited. — aj hev not bin biing invajtid — Že nekaj časa me ne vabijo.
You — You have not been being invited. — ju hev not bin biing invajtid — Že nekaj časa te ne vabijo.
He — He has not been being invited. — hi hez not bin biing invajtid — Že nekaj časa ga ne vabijo.
She — She has not been being invited. — ši hez not bin biing invajtid — Že nekaj časa je ne vabijo.
We — We have not been being invited. — vi hev not bin biing invajtid — Že nekaj časa nas ne vabijo.
They — They have not been being invited. — dej hev not bin biing invajtid — Že nekaj časa jih ne vabijo.
⚠️ Ta oblika je v angleščini zelo redka in se ji običajno izognemo.
11. Past Perfect Continuous v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + had + not + been + being + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + hed + not + bin + biing + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I had not been being invited. — aj hed not bin biing invajtid — Do takrat me že nekaj časa niso vabili.
You — You had not been being invited. — ju hed not bin biing invajtid — Do takrat te že nekaj časa niso vabili.
He — He had not been being invited. — hi hed not bin biing invajtid — Do takrat ga že nekaj časa niso vabili.
She — She had not been being invited. — ši hed not bin biing invajtid — Do takrat je že nekaj časa niso vabili.
We — We had not been being invited. — vi hed not bin biing invajtid — Do takrat nas že nekaj časa niso vabili.
They — They had not been being invited. — dej hed not bin biing invajtid — Do takrat jih že nekaj časa niso vabili.
⚠️ Ta oblika je zelo redka.
12. Future Perfect Continuous v trpniku – nikalna oblika
Struktura
V slovenščini: osebek + will + not + have + been + being + V3
Izgovorjava strukture: sabdžekt + vil + not + hev + bin + biing + vi tri
Zaimek — Primer — Izgovorjava — Pomen
I — I will not have been being invited. — aj vil not hev bin biing invajtid — Do takrat me ne bodo vabili že določeno obdobje.
You — You will not have been being invited. — ju vil not hev bin biing invajtid — Do takrat te ne bodo vabili že določeno obdobje.
He — He will not have been being invited. — hi vil not hev bin biing invajtid — Do takrat ga ne bodo vabili že določeno obdobje.
She — She will not have been being invited. — ši vil not hev bin biing invajtid — Do takrat je ne bodo vabili že določeno obdobje.
We — We will not have been being invited. — vi vil not hev bin biing invajtid — Do takrat nas ne bodo vabili že določeno obdobje.
They — They will not have been being invited. — dej vil not hev bin biing invajtid — Do takrat jih ne bodo vabili že določeno obdobje.
⚠️ Ta oblika je izjemno redka. Namesto nje se običajno uporabi drugačna formulacija.
no + samostalnik
Slovnični pomen — Struktura v angleščini — Izgovorjava strukture — Primer — Izgovorjava — Pomen
Števni samostalnik v ednini — no + samostalnik v ednini — no + noun — no book — no buk — nobena knjiga / ni knjige
Števni samostalnik v množini — no + samostalnik v množini — no + plural noun — no books — no buks — nobenih knjig
Neštevni samostalnik — no + neštevni samostalnik — no + uncountable noun — no water — no voter — nič vode / ni vode
Izražanje obstoja v ednini ali pri neštevnem samostalniku — there is + no + samostalnik — der iz + no + noun — There is no book. — der iz no buk — Ni knjige.
Izražanje obstoja v množini — there are + no + samostalnik v množini — der ar + no + plural noun — There are no books. — der ar no buks — Ni knjig.
Lastništvo — have/has + no + samostalnik — hev/hez + no + noun — I have no books. — aj hev no buks — Nimam knjig.
8- Vprašanja
1 — Navadni sedanjik — Do/Does + osebek + V1...? — du/daz + sabdžekt + vi van? — Do you work? — du ju vork? — Ali delaš?
2 — Navadni preteklik — Did + osebek + V1...? — did + sabdžekt + vi van? — Did you work? — did ju vork? — Ali si delal/-a?
3 — Navadni prihodnjik — Will + osebek + V1...? — vil + sabdžekt + vi van? — Will you work? — vil ju vork? — Ali boš delal/-a?
4 — Sedanjik trajanja — Am/Is/Are + osebek + V-ing...? — em/iz/ar + sabdžekt + vi ing? — Are you working? — ar ju vorking? — Ali trenutno delaš?
5 — Preteklik trajanja — Was/Were + osebek + V-ing...? — voz/ver + sabdžekt + vi ing? — Were you working? — ver ju vorking? — Ali si takrat delal/-a?
6 — Prihodnjik trajanja — Will + osebek + be + V-ing...? — vil + sabdžekt + bi + vi ing? — Will you be working? — vil ju bi vorking? — Ali boš takrat delal/-a?
7 — Present Perfect — Have/Has + osebek + V3...? — hev/hez + sabdžekt + vi tri? — Have you worked? — hev ju vorkt? — Ali si delal/-a?
8 — Past Perfect — Had + osebek + V3...? — hed + sabdžekt + vi tri? — Had you worked? — hed ju vorkt? — Ali si pred tem že delal/-a?
9 — Future Perfect — Will + osebek + have + V3...? — vil + sabdžekt + hev + vi tri? — Will you have worked? — vil ju hev vorkt? — Ali boš do takrat že opravil/-a delo?
10 — Present Perfect Continuous — Have/Has + osebek + been + V-ing...? — hev/hez + sabdžekt + bin + vi ing? — Have you been working? — hev ju bin vorking? — Ali že nekaj časa delaš?
11 — Past Perfect Continuous — Had + osebek + been + V-ing...? — hed + sabdžekt + bin + vi ing? — Had you been working? — hed ju bin vorking? — Ali si pred tem že nekaj časa delal/-a?
12 — Future Perfect Continuous — Will + osebek + have + been + V-ing...? — vil + sabdžekt + hev + bin + vi ing? — Will you have been working? — vil ju hev bin vorking? — Ali boš do takrat delal/-a že določeno obdobje?
Slovnični pomen — Struktura v angleščini — Izgovorjava strukture z latiničnimi črkami
Vprašanje o stvari — What + pomožni glagol + osebek + glavni glagol? — vot + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Vprašanje o osebi, ki je osebek — Who + glagol? — hu + verb?
Vprašanje o osebi, ki je predmet — Who/Whom + pomožni glagol + osebek + glavni glagol? — hu/hum + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Vprašanje o kraju — Where + pomožni glagol + osebek + glavni glagol? — ver + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Vprašanje o času — When + pomožni glagol + osebek + glavni glagol? — ven + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Vprašanje o razlogu — Why + pomožni glagol + osebek + glavni glagol? — vaj + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Vprašanje o izbiri — Which + samostalnik + pomožni glagol + osebek + glavni glagol? — vič + noun + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Vprašanje o lastništvu — Whose + samostalnik...? — huz + noun...?
Vprašanje o načinu — How + pomožni glagol + osebek + glavni glagol? — hau + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Vprašanje o številu — How many + samostalnik v množini...? — hau meni + plural noun...?
Vprašanje o količini — How much + neštevni samostalnik...? — hau mač + uncountable noun...?
Vprašanje o trajanju — How long +...? — hau long +...?
Vprašanje o pogostosti — How often +...? — hau ofn +...?
Vprašanje o razdalji — How far +...? — hau far +...?
Osnovno pravilo
Večina vprašanj WH sledi temu vzorcu:
WH-word + auxiliary + subject + main verb?
vi-ejč vord + oksiljeri + sabdžekt + mein verb?
Primer:
Where + do + you + live?
ver + du + ju + liv?
= Kje živiš?
Če je vprašalnica WH sama osebek, običajno ne uporabimo do/does/did:
Who + works here?
hu vorks hir?
= Kdo dela tukaj?
To je osnovna razlika med:
Who did you see? → hu did ju si? → Koga si videl/-a?
Who saw you? → hu so ju? → Kdo te je videl?
8- Prislovi
1. Prislovi pogostosti
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture Prislov Izgovorjava Prevod
Vedno Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence always olweiz vedno
Skoraj vedno Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence usually južuali navadno
Običajno Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence normally normali običajno / normalno
Na splošno Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence generally dženerali na splošno
Pogosto Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence frequently frikventli pogosto
Pogosto Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence often ofn pogosto
Včasih Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence sometimes samtaimz včasih
Občasno Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence occasionally okejžnali občasno
Redko Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence rarely rerli redko
Zelo redko Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence seldom seldəm redko
Nikoli Prislov pogostosti + stavek adverb of frequency + sentence never never nikoli
Primer:
I always study English.
Aj olweiz stadi ingliš.
Vedno se učim angleščino.
2. Časovni prislovi
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture Prislov Izgovorjava Prevod
Sedanjost Časovni prislov time adverb now nau zdaj
Sedanjost Časovni prislov time adverb currently kərentli trenutno
Sedanjost Časovni prislov time adverb presently prezentli trenutno
Nedavna preteklost Časovni prislov time adverb recently risentli pred kratkim
Preteklost Časovni prislov time adverb yesterday jesterdej včeraj
Preteklost Časovni prislov time adverb before bifor prej
Preteklost Časovni prislov time adverb previously priviasli predhodno
Preteklost Časovni prislov time adverb formerly formərli nekoč / prej
Trajanje Časovni prislov time adverb still stil še vedno
Prihodnost Časovni prislov time adverb soon sun kmalu
Prihodnost Časovni prislov time adverb later lejter pozneje
Prihodnost Časovni prislov time adverb eventually iventšuali sčasoma / nazadnje
Zgodnji čas Časovni prislov time adverb early erli zgodaj
Pozni čas Časovni prislov time adverb late lejt pozno
Začetek Časovni prislov time adverb first fərst najprej
Konec Časovni prislov time adverb finally fajnali končno
Sočasnost Časovni prislov time adverb meanwhile minwajl medtem
Zaporedje Časovni prislov time adverb then den potem
Zaporedje Časovni prislov time adverb afterward afterwərd zatem
Zaporedje Časovni prislov time adverb afterwards afterwərdz zatem
Zaporedje Časovni prislov time adverb subsequently sabsikwentli nato / pozneje
3. Prislovi za že, še in ponovno
Prislov Izgovorjava Prevod
already olredi že
yet jet še / že (v vprašanjih in nikalnih stavkih)
still stil še vedno
just džast pravkar / samo
ever ever kdaj / kadarkoli
never never nikoli
once wans enkrat
twice twajs dvakrat
again əgen spet
again and again əgen end əgen znova in znova
forever forever za vedno
temporarily temporerili začasno
permanently permenentli trajno
Primer:
She has already finished.
Ši hez olredi finišt.
Ona je že končala.
4. Krajevni prislovi
Prislov Izgovorjava Prevod
here hir tukaj
there der tam
everywhere evriwer povsod
somewhere samwer nekje
anywhere eniwer kjerkoli
nowhere nowер nikjer
abroad əbrod v tujini
overseas over siz v tujini / čez morje
nearby nirbaj v bližini
close klous blizu
far far daleč
away əwej stran / proč
back bek nazaj
forward forwərd naprej
backward bekwərd nazaj
indoors indorz v zaprtih prostorih
outdoors autdorz na prostem
upstairs apsterz v zgornjem nadstropju
downstairs daunsterz v spodnjem nadstropju
inside insajd znotraj
outside aut sajd zunaj
5. Prislovi stopnje
Ti prislovi določajo stopnjo ali intenzivnost pridevnika, glagola ali drugega prislova.
Prislov Izgovorjava Prevod
very veri zelo
really rili res / zelo
extremely ikstrimli izjemno
highly hajli zelo / v veliki meri
absolutely ebsolutli popolnoma / absolutno
completely komplitli popolnoma
totally toutali povsem
entirely intajərli v celoti
fully fuli v celoti
quite kwajt kar precej / dokaj
rather ræðər precej / nekoliko
fairly ferli razmeroma / precej
pretty priti precej / kar
somewhat samwat nekoliko
slightly slajtli malo / rahlo
a little ə litl malo
too tu preveč
enough inaf dovolj
almost olmost skoraj
nearly nirli skoraj
barely berli komaj
hardly hardli komaj / skoraj ne
scarcely skersli komaj / skoraj ne
deeply dipli globoko / močno
greatly grejtli zelo / v veliki meri
so sou tako / zelo
such sač takšen / tako
a lot ə lot zelo / veliko
a bit ə bit malo
a little bit ə litl bit čisto malo
Primer:
The movie is extremely interesting.
De muvi iz ikstrimli intristing.
Film je izjemno zanimiv.
6. Prislovi verjetnosti in možnosti
Prislov Izgovorjava Prevod
certainly sərtenli zagotovo
definitely definitli vsekakor / zagotovo
surely šurli zagotovo
probably probabli verjetno
possibly posəbli morda / mogoče
perhaps perheps morda
maybe mejbi mogoče
apparently əperentli očitno / kot kaže
evidently evidentli očitno
clearly klirli j jasno / očitno
obviously obviəsli očitno
presumably prizuməbli predvidoma / domnevno
supposedly səpouzidli domnevno / menda
undoubtedly andautidli brez dvoma
arguably argjuəbli po mnenju nekaterih / lahko bi trdili
likely laikli verjetno
unlikely anlaikli malo verjetno
7. Prislovi stališča in odnosa govorca
Ta skupina vključuje stavčne prislove in prislove stališča, ki izražajo govorčev odnos do celotnega stavka.
Prislov Izgovorjava Prevod
fortunately forčənətli na srečo
unfortunately anforčənətli na žalost
luckily lakili na srečo
sadly sedli žalostno / na žalost
honestly onestli iskreno
frankly frenkli odkrito
personally pərsənəli osebno
seriously siriasli resno
technically teknikali tehnično
basically bejsikali v osnovi
generally dženerali na splošno
normally normali običajno
naturally nečərali naravno / seveda
ideally aidiali v idealnem primeru
theoretically thieretikali teoretično
practically prektikali praktično
politically politikali politično
economically ikənomikali gospodarsko / ekonomsko
personally pərsənəli osebno
surprisingly sərpraizingli presenetljivo
strangely strejndžli čudno
interestingly intristingli zanimivo
importantly importentli pomembno
especially ispеšəli zlasti / še posebej
particularly partikjələrli posebej
8. Prislovi omejevanja in poudarjanja
Prislov Izgovorjava Prevod
only ounli samo
just džast samo / pravkar
even ivən celo
also olso tudi
too tu tudi
as well ez wel tudi
mainly mejnli predvsem
mostly moustli večinoma
merely mirli zgolj
simply simpli preprosto / samo
particularly partikjələrli zlasti
especially ispеšəli še posebej
exactly igzektli točno / natančno
precisely prisajsli natančno
specifically spəsifikli natančneje / posebej
solely sоуlі izključno
largely lardžli v veliki meri
even ivən celo
indeed indid resnično / zares
Primer:
Only John knows the answer.
Ounli Džon nouz di enser.
Samo John pozna odgovor.
9. Nikalni prislovi
Prislov Izgovorjava Prevod
not not ne
never never nikoli
nowhere nowер nikjer
hardly hardli komaj / skoraj ne
scarcely skersli komaj / skoraj ne
barely berli komaj
rarely rerli redko
seldom seldəm redko
Opomba:
Beseda not je osnovni izraz za zanikanje.
I do not work.
Aj du not werk.
Ne delam.
10. Prislovi posledice in sklepanja
Prislov Izgovorjava Prevod
therefore derfor zato / torej
thus das tako / torej
consequently konsikwentli posledično
accordingly əkordingli skladno s tem / zato
hence hens zato / od tod
otherwise aderwajz sicer / drugače
Primer:
He was sick; therefore, he stayed home.
Hi wəz sik; derfor, hi stejd houm.
Bil je bolan, zato je ostal doma.
11. Prislovi dodajanja in povezovanja
Prislov Izgovorjava Prevod
also olso tudi
too tu tudi
additionally ədišənəli dodatno / poleg tega
moreover morou ver še več / poleg tega
furthermore fərðərmor poleg tega
besides bisajdz poleg tega
likewise laikwajz prav tako
similarly simələrli podobno
12. Primerjalni prislovi
Prislov Izgovorjava Prevod
similarly simələrli podobno
likewise laikwajz prav tako
equally ikwəli enako
similarly simələrli na podoben način
comparatively kəmperətivli relativno / primerjalno
relatively relətivli razmeroma
correspondingly korispодингli ustrezno / sorazmerno
13. Prislovi za povezovanje in organizacijo besedila
Ti prislovi se uporabljajo za povezovanje idej in organizacijo izjave.
Prislov Izgovorjava Prevod
however hau-ever vendar
therefore derfor zato
moreover morouver poleg tega
furthermore fərðərmor poleg tega
nevertheless neverdeles kljub temu
nonetheless nandeles vseeno / kljub temu
meanwhile minwajl medtem
instead insted namesto tega
otherwise aderwajz sicer / drugače
consequently konsikwentli posledično
subsequently sabsikwentli nato / pozneje
alternatively olternətivli alternativno / druga možnost je
finally fajnali končno / nazadnje
firstly fərstli prvič / najprej
secondly sekəndli drugič
thirdly thərdli tretjič
next nekst nato / naslednje
then den potem
afterward afterwərd zatem
14. Vprašalni prislovi
Ti se uporabljajo pri vprašanjih o načinu, stopnji, času, kraju in pogostosti.
Beseda Izgovorjava Prevod
how hau kako
when wen kdaj
where wer kje
why waj zakaj
how much hau mač koliko (neštevno)
how many hau meni koliko (števno)
how often hau ofn kako pogosto
how long hau long kako dolgo
how far hau far kako daleč
how soon hau sun kako kmalu
how well hau wel kako dobro
how quickly hau kwikli kako hitro
Primer:
How often do you exercise?
Hau ofn du ju eksərsajz?
Kako pogosto telovadiš?
15. Prislovi načina
Ti prislovi opisujejo, kako se dejanje izvaja.
Prislov Izgovorjava Prevod
quickly kwikli hitro
slowly slоуli počasi
carefully kerfəli previdno
easily izili zlahka
badly bədli slabo
well wel dobro
clearly klirli jasno
quietly kwajtli tiho
loudly laudli na glas
secretly sikritli na skrivaj
openly oupənli odkrito
together təgedər skupaj
apart əpart ločeno / narazen
directly direktli neposredno
indirectly indirektli posredno
deliberately dilibərətli namerno
accidentally eksidentəli po nesreči / nenamerno
carefully kerfəli previdno
successfully səksesfəli uspešno
differently difrəntli drugače
16. Prislovi pričakovanja in napovedi
Prislov Izgovorjava Prevod
hopefully houpfəli upajmo / z upanjem
presumably prizuməbli predvidoma
supposedly səpouzidli domnevno
predictably pridiktəbli predvidljivo
unexpectedly anikspektidli nepričakovano
inevitably inevitəbli neizogibno
eventually iventšuali sčasoma / nazadnje
17. Vrstni prislovi
Prislov Izgovorjava Prevod
first fərst prvi / najprej
firstly fərstli prvič / najprej
second sekənd drugič / drugi
secondly sekəndli drugič
third thərd tretji
thirdly thərdli tretjič
next nekst nato / naslednji
then den potem
finally fajnali končno / nazadnje
lastly lastli na koncu
18. Prislovi poudarjanja
Prislov Izgovorjava Prevod
certainly sərtenli zagotovo
definitely definitli vsekakor
indeed indid resnično / zares
really rili resnično
truly truli zares / resnično
absolutely ebsolutli popolnoma
actually ekčuali dejansko
literally literəli besedno
genuinely dženjuinli iskreno / pristno
clearly klirli jasno
obviously obviəsli očitno
surely šurli zagotovo
right (comes before an adverb) rajt prav / točno
19. Prislovi pojasnjevanja in natančnosti
Prislov Izgovorjava Prevod
actually ekčuali dejansko
really rili resnično
rather ræðər precej / pravzaprav
instead insted namesto tega
specifically spəsifikli natančneje
precisely prisajsli natančno
exactly igzektli točno
namely nejmli in sicer
simply simpli preprosto
basically bejsikali v osnovi
20. Približni prislovi
Prislov Izgovorjava Prevod
almost olmost skoraj
nearly nirli skoraj
approximately əproksimətli približno
roughly rafli približno
about əbaut približno / okoli
around əraund približno / okoli
virtually vərčuali praktično / skoraj
practically prektikali praktično / skoraj
roughly rafli približno
21. Prislovi izključevanja
Prislov Izgovorjava Prevod
only ounli samo
merely mirli zgolj
solely souli izključno
exclusively iksklusivli izključno
otherwise aderwajz sicer / drugače
apart əpart ločeno / razen
22. Prislovi celote
Prislov Izgovorjava Prevod
altogether oltəgedər v celoti / skupaj
entirely intajərli v celoti
completely komplitli popolnoma
fully fuli v celoti
wholly houli v celoti
universally junivərsəli splošno / univerzalno
23. Stavčni prislovi
Ti izrazi se uporabljajo kot stavčni prislovi.
Prislov Izgovorjava Prevod
actually ekčuali dejansko
apparently əperentli očitno / kot kaže
certainly sərtenli zagotovo
clearly klirli jasno
definitely definitli vsekakor
evidently evidentli očitno
fortunately forčənətli na srečo
frankly frenkli odkrito
generally dženerali na splošno
honestly onestli iskreno
ideally aidiali v idealnem primeru
indeed indid resnično
naturally nečərali naravno / seveda
obviously obviəsli očitno
personally pərsənəli osebno
perhaps perheps morda
probably probabli verjetno
seriously siriasli resno
surely šurli zagotovo
surprisingly sərpraizingli presenetljivo
theoretically thieretikali teoretično
unfortunately anforčənətli na žalost
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture Primer Izgovorjava Prevod
Tvorba prislova iz pridevnika – osnovno pravilo Pridevnik + -ly adjective + -ly quick → quickly kwik → kwikli hiter → hitro
Pridevnik, ki se konča na -y, spremeni končnico -y → -ily adjective minus y + ily happy → happily hepi → hepili srečen → srečno
Pridevnik, ki se konča na -le, izgubi e -le → -ly adjective minus e + ly gentle → gently džentl → džentli nežen → nežno
Pridevnik, ki se konča na -ic Pridevnik + -ally adjective + ally basic → basically bejsik → bejsikali osnoven → v osnovi
Nekateri pridevniki na -ic Pridevnik + -ally adjective + ally dramatic → dramatically drəmətik → drəmətikali dramatičen → dramatično
Nekateri pridevniki na -ue Pridevnik + -ly adjective + ly true → truly tru → truli resničen → resnično
Pridevnik, ki se konča na -ll Pridevnik + -y adjective + y full → fully ful → fuli popoln → popolnoma
Pridevnik se ne spremeni Enaka beseda same word fast → fast fast → fast hiter → hitro
Pridevnik se ne spremeni Enaka beseda same word hard → hard hard → hard težek / trd → močno
Pridevnik se ne spremeni Enaka beseda same word late → late lejt → lejt pozen → pozno
Pridevnik se ne spremeni Enaka beseda same word early → early erli → erli zgodnji → zgodaj
Nepravilen prislov Nepravilna oblika irregular form good → well gud → wel dober → dobro
Prislov, tvorjen iz samostalnika Samostalnik + -ward/-wards noun + -ward/-wards home → homeward houm → houmwərd dom → proti domu
Prislov, tvorjen iz samostalnika Samostalnik + -wise noun + -wise clock → clockwise klok → klokwajz ura → v smeri urinega kazalca
Sestavljeni prislov Beseda + beseda word + word somehow sam-hau nekako
Sestavljeni prislov Beseda + beseda word + word everywhere evriwer povsod
Prislovna zveza Zveza + samostalnik in predlog adverbial phrase in the morning in de morning zjutraj
9 – VEZNIKI
1. Priredni vezniki — Coordinating Conjunctions
Ti vezniki povezujejo slovnično enakovredne besede, besedne zveze ali stavke.
Veznik | Izgovorjava | Pomen
and — end — in
but — bat — ampak, vendar
or — or — ali
nor — nor — niti
for — for — kajti, saj
yet — jet — vendar, kljub temu
so — sou — zato, torej
FANBOYS
For — for — kajti
And — end — in
Nor — nor — niti
But — bat — ampak
Or — or — ali
Yet — jet — vendar
So — sou — zato
I was tired, but I worked.
Aj woz tajerd, bat aj werkt.
Bil sem utrujen, vendar sem delal.
2. Podredni vezniki — Subordinating Conjunctions
Ti vezniki povezujejo odvisni stavek z glavnim stavkom.
Vzrok
Veznik | Izgovorjava | Pomen
because — bikoz — ker
since — sins — ker, odkar
as — ez — ker, ko
seeing that — siing det — glede na to, da
seeing as — siing ez — ker, glede na to, da
now that — nau det — zdaj ko, glede na to, da
given that — givn det — glede na to, da
considering that — konsidering det — glede na to, da
inasmuch as — inez maç ez — kolikor, ker
insofar as — inso far ez — kolikor, v tolikšni meri kot
insomuch as — inso maç ez — v tolikšni meri, da
in that — in det — v tem, da
I stayed home because I was tired.
Aj stejd houm bikoz aj woz tajerd.
Ostal sem doma, ker sem bil utrujen.
3. Pogojni vezniki
Veznik | Izgovorjava | Pomen
if — if — če
unless — anles — razen če, če ne
provided — provajdid — pod pogojem
provided that — provajdid det — pod pogojem, da
providing — provajding — pod pogojem
providing that — provajding det — pod pogojem, da
as long as — ez long ez — dokler, pod pogojem, da
so long as — sou long ez — dokler, če
on condition that — on kondišn det — pod pogojem, da
in case — in kejs — za primer, če
in the event that — in di ivent det — v primeru, da
assuming that — esuming det — ob predpostavki, da
supposing that — sepozing det — če predpostavimo, da
suppose that — sepoz det — predpostavimo, da
given that — givn det — glede na to, da
granted that — grantid det — čeprav priznamo, da
granting that — granting det — čeprav predpostavimo, da
If you study, you will learn.
If ju stadi, ju wil lern.
Če se boš učil, se boš naučil.
4. Vezniki za nasprotje in popuščanje
Veznik | Izgovorjava | Pomen
although — olzou — čeprav
though — zou — čeprav
even though — iivn zou — čeprav, četudi
even if — iivn if — tudi če
whereas — weraz — medtem ko
while — wajl — medtem ko
whilst — wajlst — medtem ko
albeit — olbiit — čeprav
much as — maç ez — čeprav, kolikor
however much — hau-ever maç — ne glede na to, koliko
no matter how — nou meter hau — ne glede na to, kako
no matter what — nou meter wot — ne glede na to, kaj
no matter who — nou meter huu — ne glede na to, kdo
no matter where — nou meter wer — ne glede na to, kje
no matter when — nou meter wen — ne glede na to, kdaj
no matter which — nou meter wič — ne glede na to, kateri
Even though he was tired, he continued.
Iivn zou hii woz tajerd, hii kontinjūd.
Čeprav je bil utrujen, je nadaljeval.
5. Časovni vezniki
Veznik | Izgovorjava | Pomen
when — wen — ko
whenever — wenever — kadar koli
while — wajl — medtem ko
whilst — wajlst — medtem ko
before — bifor — preden
after — after — potem ko
until / till / 'til / 'till — antil / til — dokler, do
since — sins — odkar
once — wans — ko, takoj ko
as soon as — ez suun ez — takoj ko
as long as — ez long ez — dokler
so long as — sou long ez — dokler
by the time — baj de tajm — do takrat, ko
every time — evri tajm — vsakič ko
each time — iić tajm — vsakič ko
the moment — de moument — v trenutku, ko
the minute — de minit — takoj ko
the instant — di instant — takoj ko
directly — dajrektli — takoj ko
immediately — imiidietli — takoj ko
hardly... when — hardli... wen — komaj ... že
scarcely... when — skersli... wen — komaj ... že
no sooner... than — nou suuner... den — komaj ... ko
Call me when you arrive.
Kol mii wen ju erajv.
Pokliči me, ko prispeš.
6. Namerni vezniki
Veznik | Izgovorjava | Pomen
so that — sou det — da, tako da
in order that — in order det — zato da
lest — lest — da ne bi
for fear that — for fir det — iz strahu, da
in case — in kejs — za primer, če
I studied hard so that I could pass.
Aj stadid hard sou det aj kud pas.
Pridno sem se učil, da bi opravil izpit.
7. Vezniki za posledico
Veznik | Izgovorjava | Pomen
so... that — sou... det — tako ... da
such... that — sač... det — tako ... da
so that — sou det — tako da
such that — sač det — takšen, da
He was so tired that he slept immediately.
Hii woz sou tajerd det hii slept imiidietli.
Bil je tako utrujen, da je takoj zaspal.
8. Vezniki za primerjavo
Veznik | Izgovorjava | Pomen
than — den — kot
as... as — ez... ez — tako ... kot
not as... as — not ez... ez — ne tako ... kot
as if — ez if — kot da
as though — ez zou — kot da
just as — džast ez — prav tako kot
the more... the more — de mor... de mor — čim bolj ... tem bolj
the more... the less — de mor... de les — čim bolj ... tem manj
the less... the more — de les... de mor — čim manj ... tem bolj
the less... the less — de les... de les — čim manj ... tem manj
She is taller than I am.
Šii iz toler den aj em.
Višja je od mene.
9. Vezniki za način in podobnost
Veznik | Izgovorjava | Pomen
as — ez — kot
as if — ez if — kot da
as though — ez zou — kot da
just as — džast ez — prav tako kot
the way — de wej — tako, kot
in the way that — in de wej det — na način, kot
however — hau-ever — kakor koli, ne glede na to, kako
however you — hau-ever ju — kakor koli že
He talks as if he knows everything.
Hii toks ez if hii nouz evrithing.
Govori, kot da ve vse.
10. Vezniki za izbiro
Veznik | Izgovorjava | Pomen
or — or — ali
either... or — ajder... or — bodisi ... ali
whether... or — weder... or — ali ... ali
whether... or not — weder... or not — ali ... ali ne
Either you come or I leave.
Ajder ju kam or aj liiv.
Ali prideš ti ali pa odidem jaz.
11. Dvodelni vezniki — Correlative Conjunctions
Zgradba | Izgovorjava | Pomen
both... and — bouθ... end — tako ... kot tudi
either... or — ajder... or — bodisi ... ali
neither... nor — najder... nor — niti ... niti
not only... but also — not ounli... bat olsou — ne samo ... ampak tudi
whether... or — weder... or — ali ... ali
whether... or not — weder... or not — ali ... ali ne
rather... than — rader... den — raje ... kot
no sooner... than — nou suuner... den — komaj ... ko
hardly... when — hardli... wen — komaj ... že
scarcely... when — skersli... wen — komaj ... že
barely... when — berli... wen — komaj ... že
the more... the more — de mor... de mor — čim bolj ... tem bolj
the more... the less — de mor... de les — čim bolj ... tem manj
the less... the more — de les... de mor — čim manj ... tem bolj
the less... the less — de les... de les — čim manj ... tem manj
12. Vezniki za dodajanje
Veznik | Izgovorjava | Pomen
and — end — in
as well as — ez wel ez — pa tudi, tako kot
not to mention — not tu menšn — da ne omenjamo
besides — bisajdz — poleg tega
let alone — let eloun — kaj šele
much less — maç les — še manj
to say nothing of — tu sej nathing ov — da ne govorimo o
apart from — apart from — poleg, razen
aside from — esajd from — poleg, razen
Nekateri od teh izrazov so lahko tudi predložne zveze, odvisno od njihove uporabe; zato vsi niso vedno razvrščeni izključno kot vezniki.
13. Izključujoči vezniki
Veznik | Izgovorjava | Pomen
except that — iksept det — razen tega, da
except when — iksept wen — razen kadar
except if — iksept if — razen če
save that — sejv det — razen tega, da
but that — bat det — razen da
unless — anles — razen če, če ne
14. Vezniki za predpostavko
Veznik | Izgovorjava | Pomen
assuming that — esuming det — ob predpostavki, da
supposing that — sepozing det — če predpostavimo, da
suppose that — sepoz det — predpostavimo, da
presuming that — prizuming det — ob predpostavki, da
provided that — provajdid det — pod pogojem, da
providing that — provajding det — pod pogojem, da
given that — givn det — glede na to, da
granting that — granting det — tudi če priznamo, da
granted that — grantid det — čeprav priznamo, da
15. Oziralni in nedoločni vezni izrazi
Izraz | Izgovorjava | Pomen
whoever — huu-ever — kdor koli
whomever — huu-mever — kogar koli
whatever — wot-ever — kar koli
whichever — wič-ever — kateri koli
wherever — wer-ever — kjer koli
whenever — wen-ever — kadar koli
however — hau-ever — kakor koli
Whoever comes can enter.
Huu-ever kamz ken enter.
Kdor koli pride, lahko vstopi.
Whatever you choose is fine.
Wot-ever ju čuuz iz fajn.
Karkoli izbereš, je v redu.
16. Starejši in bolj knjižni vezni izrazi
Ti izrazi obstajajo v angleščini, vendar so v sodobnem vsakdanjem govoru manj pogosti.
Izraz | Izgovorjava | Pomen
albeit — olbiit — čeprav
albeit that — olbiit det — čeprav
albeit when — olbiit wen — čeprav takrat, ko
albeit with — olbiit wið — čeprav z
insofar as — inso far ez — kolikor
inasmuch as — inez maç ez — glede na to, da
insomuch as — inso maç ez — v tolikšni meri, da
notwithstanding that — notwiðstanding det — kljub temu, da
whereas — weraz — medtem ko
whilst — wajlst — medtem ko
lest — lest — da ne bi
save that — sejv det — razen tega, da
provided that — provajdid det — pod pogojem, da
supposing that — sepozing det — ob predpostavki, da
17. Besede, ki so videti kot vezniki, vendar so pogosto prislovi
Ti izrazi niso vedno pravi vezniki; nekateri so vezniški prislovi.
Beseda | Izgovorjava | Pogosta razvrstitev | Pomen
however — hau-ever — vezniški prislov — vendar
therefore — derfor — vezniški prislov — zato
moreover — morou-ver — vezniški prislov — poleg tega
furthermore — ferdermor — vezniški prislov — nadalje, poleg tega
nevertheless — neverðeles — vezniški prislov — kljub temu
nonetheless — nandesles — vezniški prislov — kljub temu
consequently — konsikwentli — vezniški prislov — posledično
otherwise — aderwajz — vezniški prislov — sicer, drugače
instead — insted — vezniški prislov — namesto tega
meanwhile — miinwajl — vezniški prislov — medtem
thus — ðas — vezniški prislov — tako, torej
hence — hens — vezniški prislov — zato, od tod
Primer:
I was tired; however, I worked.
Aj woz tajerd; hau-ever, aj werkt.
Bil sem utrujen; vendar sem delal.
Beseda however se ne uporablja povsem enako kot but.
Ne uporabljamo je tako:
❌ I was tired, however I worked.
Pravilni možnosti sta:
✅ I was tired, but I worked.
Ali:
✅ I was tired; however, I worked.
If only — če bi le
If only I played — Ko bi le igral.
Anyway / Anyways — kakor koli že, v vsakem primeru
10 – PREDLOGI (PREPOSITIONS)
1. Osnovni predlogi
Predlog | Izgovorjava | Pomen | Celoten primer | Izgovorjava stavka | Prevod
about — ebaut — o, glede — We talked about the problem. — Wi tokt ebaut de problem. — Pogovarjali smo se o težavi.
above — ebav — nad — The lamp is above the table. — De lemp iz ebav de tejbl. — Svetilka je nad mizo.
across — ekros — čez, preko — We walked across the street. — Wi wokt ekros de striit. — Prehodili smo cesto.
after — after — po — We met after lunch. — Wi met after lanč. — Srečali smo se po kosilu.
against — egenst — ob, proti — The ladder is against the wall. — De ledr iz egenst de wol. — Lestev je naslonjena na steno.
along — elong — vzdolž — We walked along the river. — Wi wokt elong de river. — Hodili smo vzdolž reke.
amid — emid — sredi — He stood amid the crowd. — Hii stud emid de kraud. — Stal je sredi množice.
among — emang — med — She was among friends. — Šii woz emang frendz. — Bila je med prijatelji.
around — eraund — okoli — We sat around the table. — Wi set eraund de tejbl. — Sedeli smo okoli mize.
at — et — pri, na — I am at school. — Aj em et skuul. — Sem v šoli.
before — bifor — pred — Come before noon. — Kam bifor nuun. — Pridi pred poldnevom.
behind — bihajnd — za — The car is behind the house. — De kar iz bihajnd de haus. — Avto je za hišo.
below — bilou — pod, nižje od — The temperature is below zero. — De temprečer iz bilou zirou. — Temperatura je pod ničlo.
beneath — biniith — pod — The keys are beneath the book. — De kiiz ar biniith de buk. — Ključi so pod knjigo.
beside — bisajd — poleg — Sit beside me. — Sit bisajd mii. — Sedi poleg mene.
besides — bisajdz — poleg, poleg tega — Besides English, she speaks Arabic. — Bisajdz Ingliš, šii spiiks Erabik. — Poleg angleščine govori arabsko.
between — bitwiin — med dvema — The shop is between two buildings. — De šop iz bitwiin tu bildingz. — Trgovina je med dvema stavbama.
beyond — bijond — onkraj — The village is beyond the mountain. — De vilidž iz bijond de maunten. — Vas je onkraj gore.
by — baj — od, ob, s pomočjo — The book was written by her. — De buk woz ritn baj her. — Knjigo je napisala ona.
concerning — konsёрning — glede — We talked concerning the project. — Wi tokt konsёрning de projekt. — Pogovarjali smo se glede projekta.
despite — dispajt — kljub — Despite the rain, we went out. — Dispajt de rejn, wi went aut. — Kljub dežju smo šli ven.
down — daun — navzdol — He walked down the hill. — Hii wokt daun de hil. — Hodil je navzdol po hribu.
during — djuring — med, v času — I slept during the flight. — Aj slept djuring de flajt. — Med letom sem spal.
except — iksept — razen — Everyone came except John. — Evriwan kejm iksept Džon. — Prišli so vsi razen Johna.
for — for — za, za obdobje — This gift is for you. — Dis gift iz for ju. — To darilo je zate.
from — from — iz, od — I came from Kuwait. — Aj kejm from Kuwait. — Prišel sem iz Kuvajta.
in — in — v — She is in the room. — Šii iz in de ruum. — Ona je v sobi.
inside — insajd — znotraj — The keys are inside the bag. — De kiiz ar insajd de beg. — Ključi so v torbi.
into — intu — v, navznoter — He went into the room. — Hii went intu de ruum. — Šel je v sobo.
like — lajk — kot — He runs like a professional. — Hii ranz lajk e profeshenel. — Teče kot profesionalec.
near — nir — blizu — I live near the school. — Aj liv nir de skuul. — Živim blizu šole.
of — ov — od, iz, pripadnost — The door of the house is open. — De dor ov de haus iz oupen. — Vrata hiše so odprta.
off — of — z, stran od — Take your shoes off the table. — Tejk jor šuuz of de tejbl. — Umakni čevlje z mize.
on — on — na — The book is on the table. — De buk iz on de tejbl. — Knjiga je na mizi.
onto — ontu — na, na površino — The cat jumped onto the table. — De ket džampt ontu de tejbl. — Mačka je skočila na mizo.
opposite — opozit — nasproti — The bank is opposite the hotel. — De benk iz opozit de houtel. — Banka je nasproti hotela.
out — aut — ven — He went out the door. — Hii went aut de dor. — Šel je skozi vrata ven.
outside — autsajd — zunaj — They are outside the house. — Dej ar autsajd de haus. — So zunaj hiše.
over — ouver — nad, čez — The plane flew over the city. — De plein flu ouver de siti. — Letalo je letelo nad mestom.
past — past — mimo — We walked past the school. — Wi wokt past de skuul. — Šli smo mimo šole.
regarding — rigarding — glede — I have a question regarding the plan. — Aj hev e kwesčen regarding de plen. — Imam vprašanje glede načrta.
round — raund — okoli — We walked round the park. — Wi wokt raund de park. — Hodili smo okoli parka.
since — sins — od — I have lived here since 2020. — Aj hev livd hir sins tu θauzend twenti. — Tukaj živim od leta 2020.
through — θruu — skozi — We walked through the tunnel. — Wi wokt θruu de tanl. — Šli smo skozi predor.
throughout — θruuaut — ves, skozi celoten — It rained throughout the day. — It rejnd θruuaut de dej. — Deževalo je ves dan.
till — til — do — Wait till tomorrow. — Wejt til tumorou. — Počakaj do jutri.
to — tu — k, do — I went to school. — Aj went tu skuul. — Šel sem v šolo.
toward — toword — proti — He walked toward me. — Hii wokt toword mii. — Hodil je proti meni.
towards — towordz — proti — She ran towards the door. — Šii ren towordz de dor. — Stekla je proti vratom.
under — ander — pod — The cat is under the table. — De ket iz ander de tejbl. — Mačka je pod mizo.
underneath — anderniith — pod — The bag is underneath the chair. — De beg iz anderniith de čer. — Torba je pod stolom.
unlike — anlajk — za razliko od — Unlike him, I am quiet. — Anlajk him, aj em kwajet. — Za razliko od njega sem tih.
until — antil — do — Stay here until Friday. — Stej hir antil frajdej. — Ostani tukaj do petka.
up — ap — navzgor — He walked up the stairs. — Hii wokt ap de sterz. — Šel je po stopnicah navzgor.
upon — epon — ob, na — Upon arrival, call me. — Epon erajvel, kol mii. — Ko prispeš, me pokliči.
via — vaj-e — prek, po poti skozi — We traveled via Dubai. — Wi treveld vaj-e Dubai. — Potovali smo prek Dubaja.
with — wiθ — z, skupaj z — I went with my brother. — Aj went wiθ maj brader. — Šel sem z bratom.
within — wiðin — znotraj, v roku — Finish it within an hour. — Finiš it wiðin en auer. — Končaj v eni uri.
without — wiθaut — brez — He left without his phone. — Hii left wiθaut hiz foun. — Odšel je brez telefona.
2. Sestavljeni predlogi
Ti izrazi so sestavljeni iz več besed, vendar delujejo kot predlogi.
Izraz | Izgovorjava | Pomen | Primer | Izgovorjava stavka | Prevod
according to — ekording tu — v skladu z — According to the report, sales increased. — Ekording tu de riport, sejls inkriist. — Glede na poročilo se je prodaja povečala.
ahead of — ehed ov — pred — She arrived ahead of us. — Šii erajvd ehed ov as. — Prišla je pred nami.
along with — elong wiθ — skupaj z — He came along with his brother. — Hii kejm elong wiθ hiz brader. — Prišel je skupaj z bratom.
apart from — apart from — razen, poleg — Apart from John, everyone agreed. — Apart from Džon, evriwan egriid. — Vsi so se strinjali, razen Johna.
as for — ez for — kar zadeva — As for me, I agree. — Ez for mii, aj egrii. — Kar zadeva mene, se strinjam.
as of — ez ov — od, z začetkom — As of Monday, the rule applies. — Ez ov Mandej, de ruul eplajz. — Pravilo velja od ponedeljka naprej.
as to — ez tu — glede — There is uncertainty as to the cause. — Der iz ansertenti ez tu de koz. — Glede vzroka obstaja negotovost.
because of — bikoz ov — zaradi — We stayed home because of the rain. — Wi stejd houm bikoz ov de rejn. — Zaradi dežja smo ostali doma.
by means of — baj miinz ov — s pomočjo — We solved it by means of a computer. — Wi solv d it baj miinz ov e kompjuter. — Rešili smo to s pomočjo računalnika.
by way of — baj wej ov — prek, po poti skozi — We went by way of London. — Wi went baj wej ov Landan. — Šli smo prek Londona.
close to — klous tu — blizu — The school is close to my house. — De skuul iz klous tu maj haus. — Šola je blizu moje hiše.
due to — dju tu — zaradi — The flight was delayed due to fog. — De flajt woz dilejd dju tu fog. — Let je zamujal zaradi megle.
except for — iksept for — razen — Everyone came except for Mary. — Evriwan kejm iksept for Meri. — Prišli so vsi razen Mary.
far from — far from — daleč od, še zdaleč ne — The answer is far from simple. — Di anser iz far from simpl. — Odgovor še zdaleč ni preprost.
in addition to — in edišn tu — poleg — In addition to English, he studies Arabic. — In edišn tu Ingliš, hii stadiz Erabik. — Poleg angleščine se uči tudi arabščino.
in case of — in kejs ov — v primeru — Call me in case of emergency. — Kol mii in kejs ov imerdžensi. — V nujnem primeru me pokliči.
in front of — in front ov — pred — The car is in front of the house. — De kar iz in front ov de haus. — Avto je pred hišo.
in place of — in plejs ov — namesto — Use this in place of sugar. — Juuz dis in plejs ov šugar. — Uporabi to namesto sladkorja.
in spite of — in spajt ov — kljub — In spite of the rain, we left. — In spajt ov de rejn, wi left. — Kljub dežju smo odšli.
in terms of — in termz ov — z vidika, glede na — In terms of price, it is cheap. — In termz ov prajs, it iz čii p. — Kar zadeva ceno, je poceni.
instead of — insted ov — namesto — I drank tea instead of coffee. — Aj drenk tii insted ov kofi. — Namesto kave sem pil čaj.
next to — nekst tu — poleg — Sit next to me. — Sit nekst tu mii. — Sedi poleg mene.
on account of — on ekaunt ov — zaradi — The match was canceled on account of rain. — De meč woz kenseld on ekaunt ov rejn. — Tekma je bila odpovedana zaradi dežja.
on behalf of — on bihaf ov — v imenu — I spoke on behalf of the team. — Aj spouk on bihaf ov de tiim. — Govoril sem v imenu ekipe.
on top of — on top ov — na vrhu, poleg tega — The keys are on top of the box. — De kiiz ar on top ov de boks. — Ključi so na vrhu škatle.
out of — aut ov — iz — He walked out of the room. — Hii wokt aut ov de ruum. — Odšel je iz sobe.
owing to — ouing tu — zaradi — The event was canceled owing to rain. — Di ivent woz kenseld ouing tu rejn. — Dogodek je bil odpovedan zaradi dežja.
prior to — prajer tu — pred — Prior to the meeting, we prepared. — Prajer tu de miiting, wi priperd. — Pred sestankom smo se pripravili.
regardless of — rigardles ov — ne glede na — We will continue regardless of the cost. — Wi wil kontinjū rigardles ov de kost. — Nadaljevali bomo ne glede na stroške.
thanks to — θenks tu — zahvaljujoč — Thanks to you, we succeeded. — Θenks tu ju, wi saksii did. — Zahvaljujoč tebi nam je uspelo.
together with — tugeder wiθ — skupaj z — She came together with her friends. — Šii kejm tugeder wiθ her frendz. — Prišla je skupaj s prijatelji.
up to — ap tu — do, največ — Up to ten people can enter. — Ap tu ten piipl ken enter. — Vstopi lahko največ deset ljudi.
with regard to — wiθ rigard tu — glede na, kar zadeva — With regard to your question, I agree. — Wiθ rigard tu jor kwesčen, aj egrii. — Glede tvojega vprašanja se strinjam.
with respect to — wiθ rispekt tu — glede na — With respect to this issue, we disagree. — Wiθ rispekt tu dis išu, wi disagrii. — Glede tega vprašanja se ne strinjamo.
3. Naprednejše predložne zveze
Izraz | Izgovorjava | Pomen
by virtue of — baj verčuu ov — zaradi, na podlagi
by dint of — baj dint ov — zaradi, s pomočjo
by reason of — baj riizn ov — zaradi
by courtesy of — baj kertesi ov — po zaslugi, s prijazno pomočjo
by order of — baj order ov — po ukazu
by reference to — baj referens tu — s sklicevanjem na
by means of — baj miinz ov — s pomočjo
by way of — baj wej ov — prek, po poti skozi
in accordance with — in ekordens wiθ — v skladu z
in comparison with — in kemperisn wiθ — v primerjavi z
in connection with — in konekšn wiθ — v povezavi z
in contrast to — in kontrast tu — v nasprotju z
in exchange for — in iksčejndž for — v zameno za
in favor of — in fejver ov — v korist
in lieu of — in luu ov — namesto
in relation to — in rilejšn tu — v zvezi z
in response to — in rispons tu — kot odgovor na
in search of — in serč ov — v iskanju
in view of — in vju ov — glede na
on the basis of — on de bejsis ov — na podlagi
on the grounds of — on de graundz ov — na podlagi, zaradi
with a view to — wiθ e vju tu — z namenom
with the exception of — wiθ di iksepšn ov — z izjemo
with the help of — wiθ de help ov — s pomočjo
with reference to — wiθ referens tu — glede na, s sklicevanjem na
4. Starejši, redkejši in knjižni predlogi
Naslednje besede se pojavljajo predvsem v starejši, pravni, knjižni ali formalni angleščini.
Beseda | Izgovorjava | Pomen
abaft — ebaft — za, na zadnji strani
alongside — elong-sajd — poleg
amidst — emidst — sredi
amongst — emangst — med
astride — estrajd — čez, z nogami na obeh straneh
athwart — ethwort — čez, prečno
atop — etop — na vrhu
barring — bering — razen, če ne upoštevamo
circa — serka — približno, okoli
cum — kam — skupaj z, v kombinaciji z
ere — ir — pred
notwithstanding — notwiðstanding — kljub, ne glede na
per — per — na, za vsako enoto, prek
save — sejv — razen
vis-à-vis — vi-a-vi — nasproti, glede na
worth — werθ — vreden, v vrednosti
Primer:
Notwithstanding the difficulties, we continued.
Notwiðstanding de difikultiz, wi kontinjūd.
Kljub težavam smo nadaljevali.
5. Predlogi za izražanje kraja
Za izražanje prostorskih odnosov lahko uporabimo naslednje predloge:
Prostorski odnos | Predlogi
Znotraj — in, inside, within
Gibanje navznoter — into
Zunaj — out, outside
Na površini — on
Gibanje na površino — onto
Nad — above, over, atop, on top of
Pod — under, below, beneath, underneath
Pred — in front of, before
Za — behind
Poleg — beside, by, next to, alongside
Med dvema — between
Med več osebami ali predmeti — among, amongst
Blizu — near, close to
Nasproti — opposite, across from
Okoli — around, round
Čez, skozi — across, through
Vzdolž — along
V smeri proti — toward, towards
Stran od — away from, off
Mimo, onkraj — past, beyond
6. Predlogi za izražanje časa
Časovni odnos | Predlog | Primer
Določena ura — at — at 5 o'clock
Dan ali datum — on — on Monday
Mesec, leto ali daljše obdobje — in — in 2026
Pred — before, prior to, ahead of — before lunch
Po — after, following — after work
Med nekim obdobjem — during — during the meeting
Od določene točke — since — since Monday
Trajanje — for — for two hours
Do določene točke — until, till — until Friday
Od ... do ... — from ... to — from Monday to Friday
Ves čas — throughout — throughout the year
Najpozneje do roka — by — by Friday
Najpozneje do določene ure — by — by 6 p.m.
V časovnem okviru — within — within two hours
Približen čas — around, about — around noon
Blizu določenega časa — near — near midnight
7. Predlogi za izražanje vzroka in namena
Predložna zveza | Izgovorjava | Pomen
because of — bikoz ov — zaradi
due to — dju tu — zaradi
owing to — ouing tu — zaradi
on account of — on ekaunt ov — zaradi
as a result of — ez e rizalt ov — kot posledica
thanks to — θenks tu — zahvaljujoč
for — for — za, zaradi
for the sake of — for de sejk ov — zaradi, v dobro
with a view to — wiθ e vju tu — z namenom
in order to — in order tu — da bi, z namenom
* In order to običajno stoji pred glagolom, zato se pogosto obravnava kot namerna zveza in ne kot običajen predlog.
8. Pomembno pravilo: predlog + samostalnik?
Osnovno pravilo:
Preposition + noun / pronoun / V-ing
Predlog + samostalnik / zaimek / glagol na -ing
Primeri:
Pred samostalnikom
I am in the house.
Aj em in de haus.
Sem v hiši.
Pred zaimkom
This gift is for him.
Dis gift iz for him.
To darilo je zanj.
Opomba:
for him ✅
for he ❌
Za predlogom uporabimo predmetno obliko zaimka.
Pred glagolom na -ing
She is good at cooking.
Šii iz gud et kuking.
Dobro zna kuhati.
He left without saying goodbye.
Hii left wiθaut sejing gudbaj.
Odšel je, ne da bi se poslovil.
9. Razlika med podobnimi predlogi
Predlog | Osnovni pomen | Primer
in — znotraj — in the room
into — gibanje navznoter — go into the room
on — na površini — on the table
onto — gibanje na površino — jump onto the table
at — določena točka ali kraj — at the station
to — smer ali cilj — go to school
by — ob, s pomočjo, najpozneje do — by the door / by car / by Friday
with — skupaj z, s pomočjo orodja — with him / with a knife
from — iz, od — from London
of — pripadnost ali povezava — the door of the house
for — namen, korist ali trajanje — for you / for two hours
since — začetna časovna točka — since Monday
during — v času nekega dogodka — during the meeting
until — do določene časovne točke — until Friday
between — med dvema — between John and Mary
among — med skupino — among friends
above — višje od — above the table
over — nad ali čez — over the bridge
below — nižje od — below the line
under — pod — under the table
beside — poleg — beside me
besides — poleg tega — besides English
because of / cause of — zaradi — because of rain
despite — kljub — despite the rain
in spite of — kljub — in spite of the rain
aboard — na krovu, na ladji ali letalu
11 – Določila (DETERMINERS)
Osnovna določila
Določilo Izgovorjava v arabščini Pomen v arabščini Celoten primer Izgovorjava v arabščini Prevod
a ä eden/ena/en / nedoločni člen I saw a dog. aj so ä dog Videl sem psa.
an an eden/ena/en / nedoločni člen She ate an apple. ši et an äpl Pojedla je jabolko.
the dhe / dhi določeni člen I saw the dog. aj so dhe dog Videl sem tega psa.
this dhis ta/ta stvar This book is useful. dhis buk iz jusfl Ta knjiga je uporabna.
that dhet tisti/tista/tisto That car is expensive. dhet kar iz ikspensiv Tisti avto je drag.
these dhiz ti/te/ta These books are new. dhiz buks ar nju Te knjige so nove.
those dhouz tisti/tiste/tista Those houses are old. dhouz hauziz ar old Tiste hiše so stare.
2. Svojilna določila
Stojijo pred samostalnikom in označujejo lastništvo.
Določilo Izgovorjava v arabščini Pomen Primer
my maj moj/moje My book is here.
your jor tvoj/tvoja/vaš/vaša Your car is outside.
his hiz njegov His house is big.
her her njen Her bag is black.
its its njegov/njen za žival ali stvar The dog moved its tail.
our aur naš/naša Our teacher is kind.
their dher njihov/njihova Their house is beautiful.
Primeri
my book = moja knjiga
your car = tvoj avto
his phone = njegov telefon
her bag = njena torba
our house = naša hiša
their children = njihovi otroci
Vendar:
mine, yours, his, hers, ours, theirs niso določila, ki stojijo pred samostalnikom; so samostojni svojilni zaimki.
This book is mine.
dhis buk iz majn
Ta knjiga je moja.
3. Kazalna določila
Določilo Izgovorjava Število Razdalja Primer
this dhis ednina blizu this book
that dhet ednina daleč that book
these dhiz množina blizu these books
those dhouz množina daleč those books
Pravilo
this + samostalnik v ednini
this book
dhis buk
ta knjiga
these + samostalnik v množini
these books
dhiz buks
te knjige
that + samostalnik v ednini
that car
dhet kar
tisti avto
those + samostalnik v množini
those cars
dhouz karz
tisti avtomobili
4. Količinska določila
Ta določila izražajo količino samostalnika.
Določilo Izgovorjava v arabščini Pomen Primer
some sam nekaj I bought some books.
any eni kaj/kakšen/kakršenkoli Do you have any questions?
no nou noben / nič I have no money.
much mač veliko, za neštevne samostalnike I don't have much time.
many meni veliko, za števne samostalnike She has many books.
little litl malo I have little time.
a little ə litl nekaj malega I have a little time.
few fju malo, nekaj I have few friends.
a few ə fju nekaj I have a few questions.
enough inaf dovolj We have enough food.
more mor več I need more water.
less les manj, za neštevne samostalnike I need less sugar.
fewer fjuər manj, za števne samostalnike We need fewer chairs.
all ol vsi/vse All students passed.
both bouth oba/obe Both students passed.
half haf polovica Half the class left.
most moust večina Most people agreed.
enough inaf dovolj We have enough money.
5. Številska določila
Številska določila izražajo število predmetov in stojijo neposredno pred samostalnikom.
Osnovna števila
Število Izgovorjava v arabščini Primer
one uan one book
two tu two books
three thri three books
four for four books
five fajv five books
six siks six books
seven sevn seven books
eight ejt eight books
nine najn nine books
ten ten ten books
hundred handred a hundred books
thousand thauzənd a thousand books
million miljon a million people
billion biljon a billion dollars
Števila lahko označujejo tudi količine, ki niso natančno določene.
6. Porazdelitvena določila
Ta določila obravnavajo posameznike ali člane skupine.
Določilo Izgovorjava Pomen Primer
each ič vsak posamezno Each student has a book.
every evri vsak/vsakdo Every student passed.
either ajdher / idher kateri koli od dveh Either answer is acceptable.
neither najdher / nидher noben od dveh Neither answer is correct.
Razlika
each
Each student received a book.
ič student risivd ə buk
Vsak učenec je prejel knjigo.
Poudarek je na vsakem posamezniku posebej.
every
Every student received a book.
evri student risivd ə buk
Vsak učenec je prejel knjigo.
Poudarek je na vseh članih skupine kot celoti.
7. Vprašalna določila
Uporabljajo se pri vprašanjih o samostalniku.
Določilo Izgovorjava Pomen Primer
what uot kateri/kakšen What book do you want?
which uič kateri Which book do you want?
whose huz čigav Whose book is this?
what kind of uot kajnd ov kakšne vrste What kind of car do you want?
which kind of uič kajnd ov katero vrsto Which kind of food do you prefer?
Primeri
Which book do you want?
uič buk du ju uant?
Katero knjigo želiš?
Whose car is this?
huz kar iz dhis?
Čigav avto je to?
8. Nedoločna določila
Ta določila se nanašajo na osebe ali stvari, ki niso natančno določene.
Določilo Izgovorjava Pomen
a ə eden/ena/en, nedoločno
an an eden/ena/en, nedoločno
some sam nekaj
any eni kateri koli/kaj
no nou noben/nič
another ənadher drug/dodatni
other adher drug/drugi
such sač tak/takšen
9. Another in other
Ti izrazi se uporabljajo na različne načine.
another
another + števni samostalnik v ednini
I need another book.
aj nid ənadher buk
Potrebujem še eno knjigo.
other
other + samostalnik v množini
I need other books.
aj nid adher buks
Potrebujem druge knjige.
the other
The other book is mine.
dhi adher buk iz majn
Druga knjiga je moja.
the other + množina
The other books are mine.
dhi adher buks ar majn
Druge knjige so moje.
10. Določila za poudarjanje in podobnost
such
such + a/an + pridevnik + samostalnik v ednini
She is such a nice person.
ši iz sač ə najs person
Je tako prijazna oseba.
Pri množinskih samostalnikih:
such people
sač pipəl
takšni ljudje
Pri neštevnih samostalnikih:
such good advice
sač gud ədvajs
tako dober nasvet
11. Določila za velike in splošne količine
Določilo Izgovorjava Pomen Primer
all ol vsi/vse all students
both bouth oba/obe both books
each ič vsak posamezno each student
every evri vsak/vsakdo every student
either ajdher kateri koli od dveh either book
neither najdher noben od dveh neither book
enough inaf dovolj enough food
much mač veliko, neštevno much water
many meni veliko, števno many books
most moust večina most people
more mor več more time
less les manj, neštevno less water
fewer fjuər manj, števno fewer people
half haf polovica half the money
plenty of plenti ov obilo plenty of food
a lot of ə lot ov mnogo a lot of people
lots of lots ov mnogo lots of books
12. Besedne zveze za izražanje količine
Te zveze pogosto označujejo količino samostalnika:
Izraz Izgovorjava v arabščini Pomen
a lot of ə lot ov mnogo
lots of lots ov mnogo
plenty of plenti ov obilo/dovolj
a number of ə namber ov število/več
a great number of ə grejt namber ov veliko število
a large number of ə lardž namber ov veliko število
a small number of ə smol namber ov majhno število
a great deal of ə grejt dil ov velika količina
a large amount of ə lardž əmaunt ov velika količina
a small amount of ə smol əmaunt ov majhna količina
a majority of ə məjoriti ov večina
a minority of ə majnoriti ov manjšina
a pair of ə per ov par
a couple of ə kapəl ov dva/nekaj
a range of ə rejn dž ov nabor/razpon
a variety of ə vərajəti ov različne vrste
a series of ə siriz ov niz/serija
a set of ə set ov skupina/sestav
a group of ə grup ov skupina
a number of ə namber ov število/več
Primer:
A lot of students study English.
ə lot ov students stadi ingliš
Veliko učencev se uči angleščino.
13. Določila za ulomke in dele
Izraz Izgovorjava Pomen
half haf polovica
a half ə haf polovica
quarter kuortər četrtina
a quarter ə kuortər četrtina
third thərd tretjina
a third ə thərd tretjina
two-thirds tu thərdz dve tretjini
three-quarters thri kuortərz tri četrtine
part of part ov del
most of moust ov večina
some of sam ov nekaj od
all of ol ov vsi/vse od
none of nan ov noben od
Primeri:
Half the students left.
haf dhe students left
Polovica učencev je odšla.
Most of the students passed.
moust ov dhe students past
Večina učencev je opravila izpit.
14. None in neither
none
Uporablja se za skupino z več kot dvema članoma:
None of the students came.
nan ov dhe students kejm
Noben od učencev ni prišel.
neither
Uporablja se za dva:
Neither student came.
najdher student kejm
Noben od obeh učencev ni prišel.
either
Kateri koli od dveh:
Either student can help you.
ajdher student ken help ju
Kateri koli od obeh učencev ti lahko pomaga.
15. Negativna določila
Določilo Izgovorjava Pomen Primer
no nou noben/nič no money
neither najdher noben od dveh neither student
no other nou adher noben drug no other option
not a not ə niti en/not a single not a single person
not any not eni noben/kakršen koli ne not any books
Primer:
No student was absent.
nou student wəz əbsənt
Noben učenec ni manjkal.
16. Določila, ki niso vedno prava določila
Nekatere besede lahko delujejo kot določila glede na njihov položaj in uporabo.
Beseda Izgovorjava Primer uporabe kot določilo
certain sərtn certain people = določeni ljudje
certain sərtn a certain person = določena oseba
particular pərtikjulər a particular reason = določen razlog
specific spəsifik a specific case = poseben primer
given givən given circumstances = dane okoliščine
same sejm the same person = ista oseba
next nekst next week = naslednji teden
last last last year = lansko leto
previous privijəs previous examples = prejšnji primeri
following folouing the following day = naslednji dan
certain sərtn certain circumstances = določene okoliščine
various veriəs various reasons = različni razlogi
numerous numərəs numerous examples = številni primeri
countless kauntləs countless possibilities = nešteto možnosti
different difrənt different ideas = različne ideje
same sejm the same answer = isti odgovor
17. Besede, kot sta next in last
Njihov pomen se lahko spremeni glede na to, ali uporabimo the.
next week
I will travel next week.
aj wil trevəl nekst wik
Potoval bom naslednji teden.
the next week
the next week se nanaša na naslednji teden v določenem zaporedju ali v določenem kontekstu.
The next week was very busy.
dhe nekst wik wəz veri bizi
Naslednji teden je bil zelo naporen.
Enaka ideja:
last year = lani
the last year = zadnje leto/obdobje enega leta
18. Sestavljena določila s poudarjenim pomenom
Izraz Izgovorjava Pomen
each and every ič ənd evri prav vsak
every single evri singl prav vsak posamezen
each individual ič individžuəl vsak posameznik
any given eni givən katerikoli določen
a certain ə sərtn določen/neki
one particular uan pərtikjulər en določen
the whole dhe houl celoten
the entire dhi entajr celoten
the total dhe toutl skupni/celotni
Primeri:
Every single student passed.
evri singl student past
Prav vsak učenec je opravil izpit.
The entire class left.
dhi entajr klas left
Celoten razred je odšel.
19. Whole in entire
Oba izraza pomenita skoraj isto: celoten oziroma ves.
the whole + samostalnik
I read the whole book.
aj red dhe houl buk
Prebral sem celotno knjigo.
the entire + samostalnik
I read the entire book.
aj red dhi entajr buk
Prebral sem celotno knjigo.
20. Svojilna določila z lastnimi imeni in določnim členom
Ti izrazi vključujejo naslednje strukture:
Izraz Izgovorjava Pomen
John's džonz Johnov/Johnova
Mary's meriz Maryjin/Maryjina
the man's dhe menz moški-jev/moškega
the students' dhe students od učencev
Primer:
John's car is new.
džonz kar iz nju
Johnov avto je nov.
John's izraža lastništvo.
21. Vrstni red določil
Običajno ne postavimo dveh osnovnih določil neposredno skupaj.
Primer:
the three old books
dhe thri ould buks
tri stare knjige
Napačno:
❌ three the books
Običajni vrstni red:
osnovno določilo + število/količina + pridevnik + samostalnik
Primer:
the two beautiful houses
dhe tu bjutiful hauziz
čudoviti hiši
22. Ali lahko uporabimo dve določili hkrati?
Včasih da, vendar ne moremo poljubno kombinirati vseh določil.
❌ a the book
Ne rečemo:
❌ a the book
❌ this my book
V pravilni angleščini ne rečemo:
❌ this my book
Namesto tega rečemo:
this book of mine
dhis buk ov majn
Ta moja knjiga.
Obstajajo pa strukture, kot je:
all my books
ol maj buks
vse moje knjige
Struktura:
all + my + books
In:
both my parents
bouth maj perənts
oba moja starša
In:
half the money
haf dhe mani
polovica denarja
23. Določila s števnimi in neštevnimi samostalniki
Števni samostalniki v ednini
Uporabimo lahko:
a/an, the, this, that, my, each, every, either, neither, another
Primeri:
a book
ə buk
knjiga
this book
dhis buk
ta knjiga
every book
evri buk
vsaka knjiga
Števni samostalniki v množini
Uporabimo lahko:
the, these, those, my, some, any, many, few, several, both, all, most, more, fewer
Primer:
many books
meni buks
veliko knjig
Neštevni samostalniki
Uporabimo lahko:
the, this, that, my, some, any, much, little, a little, enough, more, less, all, most
Primer:
much water
mač uoter
veliko vode
24. Several
Several je količinsko določilo.
Several students came.
sevərəl students kejm
Prišlo je več učencev.
Pomen:
več kot dva, vendar ne zelo veliko.
25. Certain / various / numerous
Beseda Izgovorjava Pomen Primer
certain sərtn določen/neki certain people
various veriəs različen various reasons
numerous numərəs številni numerous examples
countless kauntləs nešteto countless opportunities
several sevərəl več/several several books
different difrənt različen different ideas
12 – Pogojni stavki (IF CONDITIONAL)
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture v arabščini Čas/pomen
Ničelni pogojni stavek If + present simple, present simple if + prezent, prezent splošna resnica/navada
Prvi pogojni stavek If + present simple, will + osnovna oblika glagola V1 if + prezent, will + V1 možna prihodnost
Drugi pogojni stavek If + past simple, would + osnovna oblika glagola V1 if + preteklik, wud + V1 namišljena sedanjost/prihodnost
Tretji pogojni stavek If + past perfect, would have + tretja oblika V3 if + past perfect, wud hav + V3 namišljena preteklost / nekaj, kar se ni zgodilo
Prvi mešani pogojni stavek If + past perfect, would + osnovna oblika glagola V1 if + past perfect, wud + V1 preteklost → sedanjost
Drugi mešani pogojni stavek If + past simple, would have + tretja oblika V3 if + preteklik, wud hav + V3 sedanjost → preteklost
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture v arabščini Primer Izgovorjava primera v arabščini Pomen v arabščini
Would Simple would + V1 wud + V1 I would eat. aj wud it Jedel bi.
Would Continuous would be + V-ing wud bi + V-ing I would be eating. aj wud bi iting Jedel bi oziroma bil bi sredi jedi.
Would Perfect would have + V3 wud hav + V3 I would have eaten. aj wud hav itn Bil bi že jedel.
Would Perfect Continuous would have been + V-ing wud hav bin + V-ing I would have been eating. aj wud hav bin iting Jedel bi že nekaj časa.
Z vsemi zaimki
Zaimki Would + V1 Would be + V-ing Would have + V3 Would have been + V-ing
I I would eat. I would be eating. I would have eaten. I would have been eating.
You You would eat. You would be eating. You would have eaten. You would have been eating.
He He would eat. He would be eating. He would have eaten. He would have been eating.
She She would eat. She would be eating. She would have eaten. She would have been eating.
It It would eat. It would be eating. It would have eaten. It would have been eating.
We We would eat. We would be eating. We would have eaten. We would have been eating.
They They would eat. They would be eating. They would have eaten. They would have been eating.
Vse oblike Would Negative – Active
Vrsta Struktura v arabščini Izgovorjava strukture v arabščini Primer Izgovorjava primera Pomen v arabščini
Preprosta hipotetična oblika would not + osnovna oblika V1 wud not + V1 I would not eat. aj wud not it Ne bi jedel.
Trajajoča hipotetična oblika would not be + V-ing wud not bi + V-ing I would not be eating. aj wud not bi iting Ne bi jedel oziroma ne bi bil sredi jedi.
Popolna hipotetična oblika would not have + V3 wud not hav + V3 I would not have eaten. aj wud not hav itn Ne bi jedel oziroma ne bi bil že jedel.
Trajajoča popolna hipotetična oblika would not have been + V-ing wud not hav bin + V-ing I would not have been eating. aj wud not hav bin iting Ne bi jedel že nekaj časa.
Vsi zaimki
Zaimki Would not + V1 Would not be + V-ing Would not have + V3 Would not have been + V-ing
I I would not eat. I would not be eating. I would not have eaten. I would not have been eating.
You You would not eat. You would not be eating. You would not have eaten. You would not have been eating.
He He would not eat. He would not be eating. He would not have eaten. He would not have been eating.
She She would not eat. She would not be eating. She would not have eaten. She would not have been eating.
It It would not eat. It would not be eating. It would not have eaten. It would not have been eating.
We We would not eat. We would not be eating. We would not have eaten. We would not have been eating.
They They would not eat. They would not be eating. They would not have eaten. They would not have been eating.
Okrajšave
Polna oblika Skrajšana oblika Izgovorjava v arabščini
would not + V1 wouldn't + V1 wudnt + V1
would not be + V-ing wouldn't be + V-ing wudnt bi + V-ing
would not have + V3 wouldn't have + V3 wudnt hav + V3
would not have been + V-ing wouldn't have been + V-ing wudnt hav bin + V-ing
Vse oblike Would Passive
Vrsta Struktura v arabščini Izgovorjava strukture v arabščini Primer Izgovorjava primera Pomen v arabščini
Preprosta would be + V3 wud bi + V3 The book would be read. dhe buk wud bi red Knjiga bi bila prebrana.
Trajajoča would be being + V3 wud bi biing + V3 The book would be being read. dhe buk wud bi biing red Knjiga bi bila takrat v procesu branja.
Popolna would have been + V3 wud hav bin + V3 The book would have been read. dhe buk wud hav bin red Knjiga bi bila že prebrana.
Trajajoča popolna would have been being + V3 wud hav bin biing + V3 The book would have been being read. dhe buk wud hav bin biing red Knjiga bi bila že nekaj časa v procesu branja.
Z vsemi zaimki
Zaimki Would Passive Simple Would Passive Continuous Would Passive Perfect Would Passive Perfect Continuous
I I would be seen. I would be being seen. I would have been seen. I would have been being seen.
You You would be seen. You would be being seen. You would have been seen. You would have been being seen.
He He would be seen. He would be being seen. He would have been seen. He would have been being seen.
She She would be seen. She would be being seen. She would have been seen. She would have been being seen.
It It would be seen. It would be being seen. It would have been seen. It would have been being seen.
We We would be seen. We would be being seen. We would have been seen. We would have been being seen.
They They would be seen. They would be being seen. They would have been seen. They would have been being seen.
Negativne oblike – Would Passive Negative
Vrsta Struktura v arabščini Primer Izgovorjava primera Pomen v arabščini
Preprosta would not be + V3 The book would not be read. dhe buk wud not bi red Knjiga ne bi bila prebrana.
Trajajoča would not be being + V3 The book would not be being read. dhe buk wud not bi biing red Knjiga takrat ne bi bila v procesu branja.
Popolna would not have been + V3 The book would not have been read. dhe buk wud not hav bin red Knjiga ne bi bila prebrana.
Trajajoča popolna would not have been being + V3 The book would not have been being read. dhe buk wud not hav bin biing red Knjiga ne bi bila že nekaj časa v procesu branja.
Osnovne besede za izražanje pogojev
Beseda/izraz Angleška izgovorjava Pomen v arabščini Uporaba
if if če uvaja osnovni pogoj
if not if not če ne negativni pogoj
unless anles razen če/skoraj kot »if ... not« navadno pomeni »če ne«
when uen ko/če za pričakovane ali ponavljajoče se pogoje
whenever> uen-ever kadar koli ponavljajoči se pogoj
even if ivən if tudi če pogoj ne spremeni rezultata
only if ounli if samo če nujni pogoj
if and only if if ənd ounli if če in samo če nujen in zadosten pogoj
as long as əz long əz dokler/pod pogojem, da pogoj
so long as sou long əz dokler/pod pogojem, da podobno kot »as long as«
provided that prəvajdid dhet pod pogojem, da formalni pogoj
providing that prəvajding dhet pod pogojem, da pogoj
on condition that on kən dišn dhet pod pogojem, da formalni pogoj
in case in kejs za primer, če/preventivno izraz za previdnost; ni vedno enak »if«
in the event that in dhi ivent dhet v primeru, da formalni izraz
assuming that əsuming dhet ob predpostavki, da predpostavka
supposing that səpouzing dhet predpostavimo, da predpostavka
suppose səpouz predpostavimo/ kaj če uvedba hipotetične situacije
what if uot if kaj če vprašanje o možnosti
if only if ounli ko bi le/če bi le želja ali obžalovanje
even though ivən dhou čeprav izraža nasprotje, ne pogoj
whether uedher ali izraža izbiro ali negotovost
when uen ko/kadar
only when ounli uen samo takrat, ko
13- Primerjalnik in presežnik (COMPARATIVE AND SUPERLATIVE)
Kratka primerjava Pridevnik + -er + than Adjective + ir + den taller than toler den
Kratki presežnik the + pridevnik + -est the + pridevnik + ist the tallest də tolest
Dolga primerjava more + pridevnik + than mor + pridevnik + den more beautiful than mor bjútiful den
Dolgi presežnik the most + pridevnik də most + pridevnik the most beautiful də most bjútiful
Primerjava manjše stopnje less + pridevnik + than les + pridevnik + den less expensive than les ikspensiv den
Presežnik najmanjše stopnje the least + pridevnik də list + pridevnik the least expensive də list ikspensiv
Enakost as + pridevnik + as ez + pridevnik + ez as tall as ez tol ez
Neenakost not as + pridevnik + as not ez + pridevnik + ez not as tall as not ez tol ez
Primerjava enakosti pridevnik + as ez + pridevnik tall as ez tol
Negativna primerjava not + pridevnik + as not + pridevnik + ez not tall as not tol ez
Močna primerjava much/far/a lot + primerjalnik mač/far/ə lot + komperətiv much better mač beter
Blaga primerjava a little/slightly + primerjalnik ə litl/slajtli + komperətiv slightly better slajtli beter
Postopno stopnjevanje primerjalnik + and + primerjalnik komperətiv + end + komperətiv bigger and bigger biger end biger
Čim ..., tem ... the + primerjalnik, the + primerjalnik də + komperətiv, də + komperətiv the more, the better də mor, də beter
Najboljši v skupini the + presežnik + in/of də + superlətiv + in/ov the best in the class də best in də klas
Eden/ena izmed najboljših one of the + presežnik + samostalnik v množini van ov də + superlətiv + množinski samostalnik one of the best students van ov də best stjudents
Daleč najboljši by far + the + presežnik baj far + də superlətiv by far the best baj far də best
Primerjava dejanj glagol + more/less glagol + mor/les work more vork mor
Primerjava števnih samostalnikov more/fewer + samostalnik v množini mor/fjuər + množinski samostalnik more books / fewer books mor buks / fjuər buks
Primerjava neštevnih samostalnikov more/less + neštevni samostalnik mor/les + neštevni samostalnik more water / less water mor votər / les votər
Primerjava količine denarja more/less + samostalnik mor/les + samostalnik more money mor mani
Primerjava števila more/fewer + samostalnik v množini mor/fjuər + množinski samostalnik more people mor pipəl
Dvakrat toliko denarja twice as much as tvajs ez mač ez twice as much money tvajs ez mač mani
Dvakrat toliko predmetov twice as many as tvajs ez meni ez twice as many books tvajs ez meni buks
I am as tall as him Aj em ez tol ez him Jaz sem tako visok kot on.
Kdaj uporabimo -er in kdaj more?
To so najpomembnejša pravila.
Primer Uporaba Primer Izgovorjava Pomen
Kratek pridevnik, navadno en zlog -er taller toler višji
Kratek pridevnik, navadno en zlog -er smaller smoler manjši
Pridevnik, ki se konča na -y -er, pri čemer se y spremeni v i happier hepiər srečnejši
Pridevnik, ki se konča na -e -r larger lardžər večji
Daljši pridevnik, navadno dva ali več zlogov more more beautiful mor bjútiful lepši
Daljši pridevnik more more expensive mor ikspensiv dražji
Daljši pridevnik more more interesting mor intrəsting zanimivejši
15- Oziralni odvisniki (RELATIVE CLAUSES)
Vrsta Običajni izraz oziroma struktura Izgovorjava strukture Primer Izgovorjava primera Prevod
Omejevalni oziralni odvisnik who / whom / whose / which / that / where / when / why hu / hum / huz / vič / det / ver / ven / vaj The man who lives here is my teacher. Də men hu livz hir iz maj tičer. Moški, ki živi tukaj, je moj učitelj.
Neomejevalni oziralni odvisnik who / whom / whose / which / where / when hu / hum / huz / vič / ver / ven My brother, who lives in London, is a doctor. Maj brader, hu livz in landən, iz ə doktor. Moj brat, ki živi v Londonu, je zdravnik.
Oziralni odvisnik s osebkom who/which/that + glagol hu / vič / det + glagol The woman who works here is friendly. Də vuman hu vorks hir iz frendli. Ženska, ki dela tukaj, je prijazna.
Oziralni odvisnik s predmetom who/whom/which/that + osebek + glagol hu / hum / vič / det + osebek + glagol The man whom I met was kind. Də men hum aj met voz kajnd. Moški, ki sem ga srečal, je bil prijazen.
Oziralni odvisnik z izpuščenim oziralnim zaimkom samostalnik + osebek + glagol samostalnik + osebek + glagol The book I bought is interesting. Də buk aj bot iz intrəsting. Knjiga, ki sem jo kupil, je zanimiva.
Svojilni oziralni odvisnik whose + samostalnik huz + samostalnik The girl whose father is a doctor is my friend. Də gerl huz fader iz ə doktor iz maj frend. Dekle, katerega oče je zdravnik, je moja prijateljica.
Oziralni odvisnik s krajem where + stavek ver + stavek This is the house where I grew up. Dis iz də haus ver aj gru ap. To je hiša, v kateri sem odraščal.
Oziralni odvisnik s časom when + stavek ven + stavek I remember the day when we met. Aj rimembər də dej ven vi met. Spominjam se dneva, ko sva se spoznala.
Oziralni odvisnik z razlogom why + stavek vaj + stavek I know the reason why he left. Aj nou də rizən vaj hi left. Vem, zakaj je odšel.
Oziralni odvisnik s predlogom predlog + whom/which predlog + hum/vič The person to whom I spoke was helpful. Də pərsən tu hum aj spouk voz helpfəl. Oseba, s katero sem govoril, mi je pomagala.
Skrajšani oziralni odvisnik z V-ing samostalnik + V-ing samostalnik + vi-ing The man standing there is my brother. Də men stending der iz maj brader. Moški, ki stoji tam, je moj brat.
Skrajšani oziralni odvisnik z V3 samostalnik + V3 samostalnik + vi-thri The documents signed yesterday are important. Də dokjuments sajnd jestərdej ar importənt. Dokumenti, podpisani včeraj, so pomembni.
Oziralni odvisnik z nedoločnikom samostalnik + to + V1 samostalnik + tu + vi-van She was the first person to arrive. Ši voz də fərst pərsən tu ər ajv. Bila je prva oseba, ki je prispela.
Zloženi oziralni izrazi whoever / whatever / whichever / wherever / whenever / however hu-evər / vot-evər / vič-evər / ver-evər / ven-evər / hau-evər Take whatever you want. Tejk vot-evər ju vont. Vzemi, kar koli želiš.
Oziralni odvisnik, ki se nanaša na celoten stavek , which + stavek vič + stavek He missed the bus, which made him late. Hi mist də bas, vič mejd him lejt. Zamudil je avtobus, zaradi česar je zamudil.
Oziralni izraz kot samostalniški člen what / whatever / whoever / whichever vot / vot-evər / hu-evər / vič-evər I know what you mean. Aj nou vot ju min. Vem, kaj misliš.
Vstavljeni oziralni odvisnik oziralni odvisnik znotraj drugega oziralnega odvisnika relətiv klauz in-sajd relətiv klauz The man who lives in the house that I bought is my neighbor. Də men hu livz in də haus det aj bot iz maj nejbər. Moški, ki živi v hiši, ki sem jo kupil, je moj sosed.
16- Poročani in premi govor (REPORTED SPEECH AND DIRECT SPEECH)
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture Premi govor Poročani govor Prevod
Pritrdilni povedni stavek said (that) + stavek sed (det) + stavek He said, “I am tired.” He said (that) he was tired. Rekel je, da je utrujen.
Nikalni povedni stavek said (that) + osebek + not + glagol sed (det) + osebek + not + glagol He said, “I am not tired.” He said that he was not tired. Rekel je, da ni utrujen.
Vprašanje z da/ne asked if/whether + stavek askt if/vedər + stavek He asked, “Are you ready?” He asked if I was ready. Vprašal je, ali sem pripravljen.
Vprašanje z vprašalnico asked + vprašalnica + stavek askt + kvestšn vərd + stavek He asked, “Where do you live?” He asked where I lived. Vprašal je, kje živim.
Pritrdilno navodilo told + predmet + to + V1 tould + predmet + tu + vi-van He said, “Open the door.” He told me to open the door. Naročil mi je, naj odprem vrata.
Nikalno navodilo told + predmet + not to + V1 tould + predmet + not tu + vi-van He said, “Do not open the door.” He told me not to open the door. Naročil mi je, naj ne odprem vrat.
Prošnja asked + predmet + to + V1 askt + predmet + tu + vi-van She said, “Please help me.” She asked me to help her. Prosila me je, naj ji pomagam.
Nikalna prošnja asked + predmet + not to + V1 askt + predmet + not tu + vi-van She said, “Please don't leave.” She asked me not to leave. Prosila me je, naj ne odidem.
Nasvet advised + predmet + to + V1 ədvajzd + predmet + tu + vi-van He said, “Study harder.” He advised me to study harder. Svetoval mi je, naj se več učim.
Nikalni nasvet advised + predmet + not to + V1 ədvajzd + predmet + not tu + vi-van He said, “Don't drive fast.” He advised me not to drive fast. Svetoval mi je, naj ne vozim hitro.
Predlog suggested + V-ing səgdžestid + vi-ing He said, “Let's go.” He suggested going. Predlagal je, da gremo.
Predlog z that suggested that + osebek + should + V1 səgdžestid det + osebek + šud + vi-van He said, “Let's go.” He suggested that we should go. Predlagal je, da gremo.
Obljuba promised + to + V1 promist + tu + vi-van He said, “I will help you.” He promised to help me. Obljubil je, da mi bo pomagal.
Zavrnitev refused + to + V1 rifjuzd + tu + vi-van He said, “I won't go.” He refused to go. Zavrnil je, da bi šel.
Ponudba offered + to + V1 ofərd + tu + vi-van He said, “I will help you.” He offered to help me. Ponudil je, da mi bo pomagal.
Opozorilo warned + predmet + to + V1 vорnd + predmet + tu + vi-van He said, “Be careful.” He warned me to be careful. Opozoril me je, naj bom previden.
Nikalno opozorilo warned + predmet + not to + V1 vорnd + predmet + not tu + vi-van He said, “Don't touch it.” He warned me not to touch it. Opozoril me je, naj se tega ne dotikam.
Opravičilo apologized for + V-ing əpolədžajzd for + vi-ing He said, “I'm sorry I lied.” He apologized for lying. Opravičil se je, ker je lagal.
Priznanje admitted + V-ing ədmitid + vi-ing He said, “I broke it.” He admitted breaking it. Priznal je, da je to zlomil.
Zanikanje denied + V-ing dinajd + vi-ing He said, “I didn't break it.” He denied breaking it. Zanikal je, da je to zlomil.
Obtožba accused + predmet + of + V-ing əkjuzd + predmet + ov + vi-ing He said, “You stole it.” He accused me of stealing it. Obtožil me je, da sem to ukradel.
Obtoževanje blamed + predmet + for + V-ing blejmd + predmet + for + vi-ing He said, “You caused the problem.” He blamed me for causing the problem. Krivil me je, da sem povzročil težavo.
Čestitanje congratulated + predmet + on + V-ing/samostalnik kəngračulejtid + predmet + on + vi-ing/samostalnik He said, “Congratulations!” He congratulated me on winning. Čestital mi je za zmago.
Sprememba časov v poročani govor
Ko poročamo o nečem, kar je bilo povedano v preteklosti, se čas pogosto pomakne za en korak nazaj (backshift), če je glagol poročanja v pretekliku.
Premi govor Poročani govor Izgovorjava časa v poročanem govoru
Present Simple Past Simple present simpl
Present Continuous Past Continuous present kəntinjuəs
Present Perfect Past Perfect present pərfikt
Present Perfect Continuous Past Perfect Continuous present pərfikt kəntinjuəs
Past Simple Past Perfect past pərfikt
Past Continuous Past Perfect Continuous past pərfikt kəntinjuəs
Past Perfect Past Perfect past pərfikt
will + V1 would + V1 vud + vi-van
will be + V-ing would be + V-ing vud bi + vi-ing
will have + V3 would have + V3 vud hev + vi-thri
can + V1 could + V1 kud + vi-van
may + V1 might + V1 majt + vi-van
must + V1 had to + V1 hed tu + vi-van
3. Primeri časovnega pomika nazaj
Premi govor Poročani govor Prevod
He said, “I work here.” He said that he worked there. Rekel je, da tam dela.
He said, “I am working.” He said that he was working. Rekel je, da dela.
He said, “I have finished.” He said that he had finished. Rekel je, da je končal.
He said, “I finished.” He said that he had finished. Rekel je, da je končal.
He said, “I was sleeping.” He said that he had been sleeping. Rekel je, da je spal.
He said, “I will come.” He said that he would come. Rekel je, da bo prišel.
He said, “I can swim.” He said that he could swim. Rekel je, da zna plavati.
He said, “I may come.” He said that he might come. Rekel je, da bo morda prišel.
4. Sprememba zaimkov
Premi govor Poročani govor
I he / she
me him / her
my his / her
mine his / hers
we they
us them
our their
ours theirs
you I / we / he / she / they, odvisno od konteksta
your my / our / his / her / their, odvisno od konteksta
Primer:
Direct: She said, “I love my house.”
Reported: She said that she loved her house.
Izgovorjava: Ši sed det ši lavd hər haus.
Prevod: Rekla je, da ima rada svojo hišo.
5. Sprememba besed za čas in kraj
Premi govor Poročani govor
now then
today that day
tonight that night
yesterday the day before / the previous day
tomorrow the next day / the following day
last week the previous week
next week the following week
ago before
here there
this that
these those
17- Nedoločniki in glagolniki (INFINITIVES AND VERBAL NOUNS)
Vrsta Angleški strokovni izraz Angleška izgovorjava v slovenskem zapisu Struktura Izgovorjava strukture Pomen/uporaba
Nedoločnik s to to-infinitive tu-infinitiv to + V1 tu + vi-van narediti oziroma opraviti dejanje
Nedoločnik brez to bare infinitive ber infinitiv V1 vi-van osnovna glagolska oblika brez to
Glagolnik na -ing gerund džerənd V-ing vi-ing dejanje oziroma opravljanje nečesa
Pretekli nedoločnik perfect infinitive pərfikt infinitiv to have + V3 tu hev + vi-thri dejanje, ki je že bilo opravljeno
Nedoločnik v trajni obliki continuous infinitive kəntinjuəs infinitiv to be + V-ing tu bi + vi-ing dejanje, ki poteka
Pretekli trajni nedoločnik perfect continuous infinitive pərfikt kəntinjuəs infinitiv to have been + V-ing tu hev bin + vi-ing dejanje, ki je trajalo do določenega trenutka
Trpni nedoločnik passive infinitive pasiv infinitiv to be + V3 tu bi + vi-thri dejanje, ki se opravi nad osebkom
Pretekli trpni nedoločnik perfect passive infinitive pərfikt pasiv infinitiv to have been + V3 tu hev bin + vi-thri dejanje, ki je bilo že opravljeno nad osebkom
# Vrsta Struktura v slovenščini Izgovorjava strukture Primer Izgovorjava primera Prevod
1 Pridevnik + V-ing Osebek + be + pridevnik + glagol na -ing + predmet di sabdžekt + bi + edžektiv + vi-ing + obdžekt I am happy seeing you. Aj em hepi siing ju. Srečen sem, ko te vidim.
2 Pridevnik + nedoločnik z to Osebek + be + pridevnik + to + V1 + predmet di sabdžekt + bi + edžektiv + tu + vi-van + obdžekt I am happy to see you. Aj em hepi tu si ju. Srečen sem, da te vidim.
3 Glagol + nedoločnik z to Osebek + plan + to + V1 di sabdžekt + plen + tu + vi-van I plan to eat. Aj plen tu it. Načrtujem, da bom jedel.
4 Glagol + V-ing Osebek + plan + glagol na -ing di sabdžekt + plen + vi-ing I plan eating. Aj plen iiting. Načrtujem prehranjevanje, vendar ta oblika navadno ni naravna.
5 Glagol zaznavanja + predmet + V1 Osebek + see + predmet + V1 di sabdžekt + si + obdžekt + vi-van I see him run. Aj si him ran. Vidim ga teči.
6 Glagol zaznavanja + predmet + V-ing Osebek + see + predmet + glagol na -ing di sabdžekt + si + obdžekt + vi-ing I see him running. Aj si him raning. Vidim ga, kako teče.
7 Namen + nedoločnik z to glagol + osebek + to + V1 di sabdžekt + di verb + tu + vi-van I eat to play. Aj it tu plej. Jem, da bi se lahko igral.
8 Namen + in order to glagol + osebek + in order to + V1 di sabdžekt + di verb + in order tu + vi-van I eat in order to play. Aj it in order tu plej. Jem zato, da bi se lahko igral.
18- Konjunktiv (SUBJUNCTIVE)
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture Primer Izgovorjava primera Prevod
1 Sedanji konjunktiv Osebek + that + osnovna glagolska oblika V1 di sabdžekt + det + osnovna oblika vi-van I suggest that he go. Aj səgdžest det hi gou. Predlagam, naj gre.
2 Nikalni sedanji konjunktiv Osebek + that + not + osnovna glagolska oblika V1 di sabdžekt + det + not + osnovna oblika vi-van I suggest that he not go. Aj səgdžest det hi not gou. Predlagam, naj ne gre.
3 Konjunktiv z be Osebek + that + be + pridevnik/samostalnik di sabdžekt + det + bi + edžektiv/samostalnik It is important that he be ready. It iz importənt det hi bi redi. Pomembno je, da je pripravljen.
4 Po glagolih demand/recommendation Osebek + that + osebek + V1 di sabdžekt + det + di sabdžekt + vi-van They demanded that she leave. Dej dimendid det ši liv. Zahtevali so, naj odide.
5 Po glagolu insist Osebek + that + osebek + V1 di sabdžekt + det + di sabdžekt + vi-van I insist that he stay. Aj insist det hi stej. Vztrajam, naj ostane.
6 Po glagolu require Osebek + that + osebek + V1 di sabdžekt + det + di sabdžekt + vi-van The law requires that everyone be present. Də lo rikvajərz det evriuan bi prezənt. Zakon zahteva, da so vsi navzoči.
7 Konjunktiv z were If + osebek + were + ... if + di sabdžekt + wer + ... If I were you, I would wait. If aj wer ju, aj vud weit. Če bi bil na tvojem mestu, bi počakal.
8 Wish + were Osebek + wish + osebek + were + ... di sabdžekt + viš + di sabdžekt + wer + ... I wish I were taller. Aj viš aj wer toler. Želim si, da bi bil višji.
9 Formalna inverzija v hipotetičnih stavkih Were + osebek + ... wer + di sabdžekt + ... Were I you, I would wait. Wer aj ju, aj vud weit. Če bi bil na tvojem mestu, bi počakal.
10 Ustaljeni/formalni izraz God/Heaven + V1 god/hevn + vi-van God save the King. God seiv də king. Naj Bog varuje kralja.
19- Pripončna vprašanja (TAG QUESTIONS)
Vrsta Struktura Izgovorjava strukture Popoln primer Izgovorjava primera Prevod
Pripončno vprašanje — pritrdilno Pritrdilni stavek + nikalni pomožni glagol + osebek? Pritrdilni stavek + negativni pomožni glagol + di sabdžekt? You are ready, aren't you? Ju ar redi, arnt ju? Pripravljen si, kajne?
Pripončno vprašanje — nikalno Nikalni stavek + pritrdilni pomožni glagol + osebek? Nikalni stavek + pozitivni pomožni glagol + di sabdžekt? You aren't ready, are you? Ju arnt redi, ar ju? Nisi pripravljen, kajne?
Present Simple Stavek + don't/doesn't + osebek? Stavek + dont/daznt + di sabdžekt? She works here, doesn't she? Ši vorks hir, daznt ši? Ona dela tukaj, kajne?
Past Simple Stavek + didn't/did + osebek? Stavek + didnt/did + di sabdžekt? You saw him, didn't you? Ju so him, didnt ju? Videl si ga, kajne?
Be Stavek + isn't/aren't/wasn't/weren't + osebek? Stavek + iznt/arnt/voznt/wernt + di sabdžekt? He is here, isn't he? Hi iz hir, iznt hi? On je tukaj, kajne?
Present Continuous Stavek + isn't/aren't + osebek? Stavek + iznt/arnt + di sabdžekt? She is working, isn't she? Ši iz vorking, iznt ši? Ona dela, kajne?
Present Perfect Stavek + hasn't/haven't + osebek? Stavek + heznt/hevnt + di sabdžekt? They have finished, haven't they? Dej hev finišt, hevnt dej? Končali so, kajne?
Past Perfect Stavek + hadn't + osebek? Stavek + hednt + di sabdžekt? He had left, hadn't he? Hi hed left, hednt hi? Odšel je bil, kajne?
Prihodnjik — will Stavek + won't + osebek? Stavek + vount + di sabdžekt? You will come, won't you? Ju vil kam, vount ju? Prišel boš, kajne?
Modalni glagol Stavek + nikalni modalni glagol + osebek? Stavek + negativni modalni glagol + di sabdžekt? He can swim, can't he? Hi ken svim, kent hi? Zna plavati, kajne?
Let's Let's + V1, shall we? lets + vi-van, šal vi? Let's go, shall we? Lets gou, šal vi? Pojdimo, prav?
Ukazovalni stavek V1 + will you? vi-van + vil ju? Open the door, will you? Oupən də dor, vil ju? Odpri vrata, prosim.
Nikalno vprašanje — Present Simple Don't/Doesn't + osebek + V1? Dont/daznt + di sabdžekt + vi-van? Don't you like coffee? Dont ju lajk kofi? Ali ne maraš kave?
Nikalno vprašanje — Past Simple Didn't + osebek + V1? Didnt + di sabdžekt + vi-van? Didn't you see him? Didnt ju si him? Ali ga nisi videl?
Nikalno vprašanje — Be Isn't/Aren't/Wasn't/Weren't + osebek...? Iznt/arnt/voznt/wernt + di sabdžekt? Isn't he ready? Iznt hi redi? Ali ni pripravljen?
Nikalno vprašanje — Continuous Isn't/Aren't + osebek + glagol na -ing? Iznt/arnt + di sabdžekt + vi-ing? Isn't she working? Iznt ši vorking? Ali ona ne dela?
Nikalno vprašanje — Perfect Haven't/Hasn't + osebek + V3? Hevnt/heznt + di sabdžekt + vi-thri? Haven't you finished? Hevnt ju finišt? Ali še nisi končal?
Nikalno vprašanje — prihodnjik Won't + osebek + V1? Vount + di sabdžekt + vi-van? Won't you come with us? Vount ju kam vid as? Ali ne boš šel z nami?
Nikalno vprašanje — modalni glagol Nikalni modalni glagol + osebek + V1? Negativni modalni glagol + di sabdžekt + vi-van? Can't you help me? Kent ju help mi? Ali mi ne moreš pomagati?
Polno nikalno vprašanje Pomožni glagol + osebek + not + V1...? Pomožni glagol + di sabdžekt + not + vi-van? Do you not know? Du ju not nou? Ali ne veš?
I am — pripončno vprašanje I am + ..., aren't I? Aj em + ..., arnt aj? I am right, aren't I? Aj em rajt, arnt aj? Imam prav, kajne?
Osnovna pravila
Pravilo Primer
Pritrdilni stavek → nikalno pripončno vprašanje You like it, don't you?
Nikalni stavek → pritrdilno pripončno vprašanje You don't like it, do you?
Nikalno vprašanje = vprašanje v nikalni obliki Don't you like it?
Pripončno vprašanje = stavek + kratko vprašanje na koncu You like it, don't you?
Če stavek vsebuje pomožni glagol, ga uporabimo v pripončnem vprašanju She is working, isn't she?
Če v Present/Past Simple ni pomožnega glagola, uporabimo do/does/did He works, doesn't he?
Pri nikalnem vprašanju uporabimo osnovno obliko glagola V1 za do/does/did. Pravilno: Didn't you go? Napačno: Didn't you went?
Odgovor Yes/No mora ustrezati dejanskemu odgovoru Don't you like coffee? → Yes, I do. / No, I don't.
20- Modalni glagoli i modalni izrazi (MODAL WORDS)
Modalni glagol Izgovor Osnovno značenje Primjer Izgovor primjera Prijevod
can ken sposobnost / moći I can swim. aj ken swim. Mogu plivati.
could kud sposobnost u prošlosti / mogućnost I could swim when I was five. aj kud swim wen aj woz fajv. Mogao sam plivati kad sam imao pet godina.
may mej mogućnost / dopuštenje It may rain. it mej rejn. Možda će padati kiša.
might majt mogućnost It might rain. it majt rejn. Možda će padati kiša.
must mast obveza / nužnost You must leave. ju mast liv. Moraš otići.
shall šal budućnost / prijedlog Shall we go? šal wi gou? Hoćemo li ići?
should šud savjet / preporuka You should rest. ju šud rest. Trebao bi se odmoriti.
will wil budućnost / volja I will help you. aj wil help ju. Pomoći ću ti.
would wud uvjetnost / prošli oblik glagola will I would help you. aj wud help ju. Pomogao bih ti.
ought to ot tu savjet / moralna obveza You ought to study. ju ot tu stadi. Trebao bi učiti.
Pravilo
Glavni modalni glagoli obično se upotrebljavaju prije osnovnog oblika glagola (V1):
modalni glagol + V1
Primjer:
She can speak English.
ši ken spik ingliš.
Ona može govoriti engleski.
Pogrešno:
❌ She can speaks.
2. Značenja modalnih glagola prema funkciji
Funkcija Modalni glagoli / izrazi Značenje
Sposobnost can, could, be able to sposobnost / moći
Mogućnost can, could, may, might, might possibly mogućnost / možda
Dopuštenje can, could, may, might dopuštenje / smjeti
Molba can, could, will, would, may možeš li / biste li
Savjet should, ought to, had better trebati / bilo bi bolje
Obveza must, have to, have got to, need to morati
Nužnost must, have to, need to morati / biti nužno
Zabrana must not, cannot/can't, may not ne smjeti / ne biti dopušteno
Očekivanje should, ought to, be supposed to očekivati se / trebati
Predviđanje will, shall, should, ought to hoće / trebalo bi
Spremnost will, would biti voljan / htjeti
Odbijanje will not, won't, would not, wouldn't odbiti / ne htjeti
Navika would, will običavati / redovito raditi
Hipotetska situacija would, could, might bi / moglo bi
Zaključivanje must, can't, couldn't, may, might mora biti / ne može biti / možda
Žaljenje should have, ought to have, could have, would have trebao je / mogao je / učinio bi
Mogućnost u prošlosti may have, might have, could have možda se dogodilo
Zaključivanje o prošlosti must have, can't have, couldn't have mora da se dogodilo / nije se moglo dogoditi
3. Polumodalni glagoli — SEMI-MODALS
Ovi izrazi nisu glavni modalni glagoli, ali imaju slične funkcije.
Modalni izraz Izgovor Značenje Primjer Izgovor primjera Prijevod
have to hev tu morati I have to go. aj hev tu gou. Moram ići.
has to hez tu morati She has to work. ši hez tu werk. Ona mora raditi.
had to hed tu morati u prošlosti I had to leave. aj hed tu liv. Morao sam otići.
have got to hev gat tu morati I have got to go. aj hev gat tu gou. Moram ići.
has got to hez gat tu morati He has got to leave. hi hez gat tu liv. On mora otići.
had better hed beter bilo bi bolje You had better go. ju hed beter gou. Bilo bi bolje da odeš.
be able to bi ejbl tu biti sposoban She is able to swim. ši iz ejbl tu swim. Ona može plivati.
be unable to bi anejbl tu ne biti sposoban He is unable to walk. hi iz anejbl tu wok. On ne može hodati.
be allowed to bi elaud tu imati dopuštenje We are allowed to leave. wi ar elaud tu liv. Dopušteno nam je otići.
be permitted to bi permitid tu imati dopuštenje You are permitted to enter. ju ar permitid tu enter. Dopušteno ti je ući.
be supposed to bi səpouz(d) tu očekivati se / trebati You are supposed to wait. ju ar səpouz(d) tu wejt. Trebao bi čekati.
be required to bi rikvajərd tu biti obvezan You are required to sign. ju ar rikvajərd tu sajn. Moraš potpisati.
be expected to bi ikspektid tu očekivati se They are expected to arrive. dej ar ikspektid tu ərajv. Očekuje se da će stići.
be willing to bi wiling tu biti voljan I am willing to help. aj em wiling tu help. Spreman sam pomoći.
be unwilling to bi an wiling tu ne biti voljan He is unwilling to cooperate. hi iz an wiling tu kouoperejt. On ne želi surađivati.
be likely to bi lajkli tu vjerojatno će She is likely to win. ši iz lajkli tu win. Ona će vjerojatno pobijediti.
be unlikely to bi an lajkli tu malo je vjerojatno da će He is unlikely to come. hi iz an lajkli tu kam. Malo je vjerojatno da će doći.
4. Need — izraz sličan modalnom glagolu
Glagol need može se upotrebljavati na dva načina.
Modalni need
Need I go?
nid aj gou?
Trebam li ići?
You needn't worry.
ju nidnt wari.
Ne trebaš se brinuti.
Need kao glavni glagol
I need to go.
aj nid tu gou.
Moram ići.
Oblik Izgovor Značenje
need nid trebati
needn't nidnt ne trebati
need to nid tu trebati nešto učiniti
don't need to dount nid tu ne trebati nešto učiniti
didn't need to didnt nid tu nije trebalo nešto učiniti
5. Dare — izraz sličan modalnom glagolu
Glagol dare znači „usuditi se” i može se upotrebljavati kao glavni glagol ili kao izraz sličan modalnom glagolu.
Dare I ask?
der aj ask?
Smijem li se usuditi pitati?
How dare you!
hau der ju!
Kako se usuđuješ!
Oblik Izgovor Značenje
dare der usuditi se
daren't dernt ne usuditi se
dare not der not ne usuditi se
don't dare dount der ne usuditi se
6. Used to — prošle navike i stanja
Used to nije glavni modalni glagol, ali je konstrukcija koja se upotrebljava za prošle navike i stanja.
I used to live there.
aj just tu liv der.
Nekada sam živio ondje.
Značenje:
used to + V1
= izražava naviku ili stanje koje je postojalo u prošlosti, ali više ne mora postojati.
7. Be going to
Ova se konstrukcija upotrebljava za planove i namjere u budućnosti te za predviđanja utemeljena na dokazima.
I am going to study.
aj em gouing tu stadi.
Namjeravam učiti.
It is going to rain.
it iz gouing tu rejn.
Uskoro će padati kiša.
8. Izrazi za mogućnost
Ovi izrazi nisu modalni glagoli, ali izražavaju slična značenja.
Izraz Izgovor Značenje
perhaps perheps možda
maybe mejbi možda
possibly posəbli moguće / možda
probably probəbli vjerojatno
likely lajkli vjerojatno
unlikely anlajkli malo vjerojatno
certainly sərtnli sigurno
definitely definitli sasvim sigurno
surely šurli sigurno
apparently əperəntli očito / prema svemu sudeći
presumably prizuməbli vjerojatno / pretpostavlja se
conceivably kən sivəbli moguće je zamisliti
arguably argjuəbli moglo bi se tvrditi
necessarily nesəserəli nužno
not necessarily not nesəserəli ne nužno
Primjer:
She will probably come.
ši wil probəbli kam.
Ona će vjerojatno doći.
9. Izrazi nužnosti
Izraz Izgovor Značenje
must mast morati
have to hev tu morati
have got to hev gat tu morati
need to nid tu trebati / morati
be required to bi rikvajərd tu biti obvezan
be obliged to bi əblajdžd tu biti dužan
be compelled to bi kəmpeולד tu biti prisiljen
be forced to bi forst tu biti prisiljen
be necessary to bi nesəseri tu biti nužno
be essential to bi isenšəl tu biti neophodno
10. Izrazi za davanje savjeta
Izraz Izgovor Značenje
should šud trebati
ought to ot tu trebati
had better hed beter bilo bi bolje
might want to majt wont tu možda bi bilo dobro da
could kud mogao bi / možda bi bilo dobro
be advised to bi edvajzd tu savjetuje se da
it would be wise to it wud bi wajz tu bilo bi mudro
it would be better to it wud bi beter tu bilo bi bolje
Primjer:
You might want to check again.
ju majt wont tu ček əgen.
Možda bi bilo dobro da ponovno provjeriš.
11. Izrazi dopuštenja
Izraz Izgovor Značenje
can ken smjeti / moći
could kud biste li mogli
may mej smjeti / moći
might majt biste li možda mogli; vrlo uljudan oblik
be allowed to bi elaud tu imati dopuštenje
be permitted to bi permitid tu imati dopuštenje
be authorized to bi oθərajzd tu biti ovlašten
be entitled to bi intajtld tu imati pravo
12. Izrazi sposobnosti
Izraz Izgovor Značenje
can ken moći
could kud moći u prošlosti
be able to bi ejbl tu biti sposoban
be capable of bi kejpəbəl əv biti sposoban za
manage to menidž tu uspjeti
succeed in səksid in uspjeti u
Primjer:
She was able to solve the problem.
ši woz ejbl tu solv də problem.
Uspjela je riješiti problem.
13. Izrazi očekivanja
Izraz Izgovor Značenje
should šud očekuje se da / trebalo bi
ought to ot tu trebalo bi
be supposed to bi səpouz(d) tu očekuje se da / trebalo bi
be expected to bi ikspektid tu očekuje se da
be due to bi dju tu trebao bi / predviđeno je da
be scheduled to bi skedžuld tu planirano je da
Primjer:
The train is due to arrive at six.
də trejn iz dju tu ərajv et siks.
Vlak bi trebao stići u šest sati.
14. Izrazi spremnosti
Izraz Izgovor Značenje
will wil htjeti / biti spreman
would wud bio bi spreman / biste li htjeli
be willing to bi wiling tu biti voljan
be happy to bi hepi tu rado nešto učiniti
be prepared to bi priperd tu biti spreman
be ready to bi redi tu biti spreman
15. Izrazi odbijanja
Izraz Izgovor Značenje
will not / won't wil not / wont neće / odbija
would not / wouldn't wud not / wudnt ne bi / odbio bi
refuse to rifjuz tu odbiti nešto učiniti
decline to diklajn tu odbiti / ne prihvatiti
be unwilling to bi an wiling tu ne biti voljan
16. Modalne konstrukcije u prošlosti
Ove se konstrukcije često upotrebljavaju za izražavanje mogućnosti, zaključaka ili žaljenja u vezi s prošlošću.
Konstrukcija Izgovor Značenje
could have + V3 kud hev + vi θri mogao je / moglo se
may have + V3 mej hev + vi θri možda se dogodilo
might have + V3 majt hev + vi θri možda se dogodilo
must have + V3 mast hev + vi θri mora da se dogodilo
can't have + V3 ken(t) hev + vi θri nije se moglo dogoditi
couldn't have + V3 kudnt hev + vi θri nije se moglo dogoditi
should have + V3 šud hev + vi θri trebao je učiniti
ought to have + V3 ot tu hev + vi θri trebao je učiniti
would have + V3 wud hev + vi θri učinio bi
needn't have + V3 nidnt hev + vi θri nije bilo potrebno učiniti
Primjer:
You should have called me.
ju šud hev kold mi.
Trebao si me nazvati.
17. Modalni glagol + trajni oblik
Modalni glagol može stajati ispred be + glagol s nastavkom -ing:
modalni glagol + be + glagol + ing
Konstrukcija Primjer Izgovor Značenje
can be + glagol + ing He can be working. hi ken bi werking. Moguće je da radi.
could be + glagol + ing He could be working. hi kud bi werking. Možda radi.
may be + glagol + ing He may be working. hi mej bi werking. Možda radi.
might be + glagol + ing He might be working. hi majt bi werking. Možda radi.
must be + glagol + ing He must be working. hi mast bi werking. Mora da radi.
should be + glagol + ing He should be working. hi šud bi werking. Trebao bi raditi.
will be + glagol + ing He will be working. hi wil bi werking. Radit će.
would be + glagol + ing He would be working. hi wud bi werking. Radio bi.
18. Modalni glagol + perfektni trajni oblik
modalni glagol + have been + glagol + ing
Primjer:
She may have been working.
ši mej hev bin werking.
Možda je radila.
Konstrukcija Značenje
could have been + glagol + ing mogao je biti u procesu rada
may have been + glagol + ing možda je radio
might have been + glagol + ing možda je radio
must have been + glagol + ing mora da je radio
should have been + glagol + ing trebao je raditi
would have been + glagol + ing radio bi / bio bi u procesu rada
19. Modalni glagol + pasiv
modalni glagol + be + V3
Primjer:
The work must be finished.
də werk mast bi finišt.
Posao se mora završiti.
Konstrukcija Primjer
can be + V3 It can be done.
could be + V3 It could be done.
may be + V3 It may be done.
might be + V3 It might be done.
must be + V3 It must be done.
should be + V3 It should be done.
will be + V3 It will be done.
would be + V3 It would be done.
20. Modalni glagol + perfektni pasiv
modalni glagol + have been + V3
Primjer:
It should have been done.
it šud hev bin dan.
To je trebalo biti učinjeno.
Konstrukcija Značenje
could have been + V3 moglo je biti učinjeno
may have been + V3 možda je bilo učinjeno
might have been + V3 možda je bilo učinjeno
must have been + V3 mora da je bilo učinjeno
should have been + V3 trebalo je biti učinjeno
would have been + V3 bilo bi učinjeno
21- THERE IS / HAVE / BE
Vrsta Konstrukcija Izgovor konstrukcije Primjer Izgovor primjera Prijevod
Jednina — potvrdno There is + imenica u jednini der iz + imenica There is a book on the table. der iz ə buk on də tejbl. Na stolu je knjiga.
Množina — potvrdno There are + imenica u množini der ar + imenica There are two books on the table. der ar tu buks on də tejbl. Na stolu su dvije knjige.
Ne brojiva imenica There is + nebrojiva imenica der iz + nebrojiva imenica There is some water in the bottle. der iz sam woter in də botl. U boci ima vode.
Jednina — niječno There isn't + imenica u jednini der iznt + imenica There isn't a book here. der iznt ə buk hir. Ovdje nema knjige.
Množina — niječno There aren't + imenica u množini der arnt + imenica There aren't any books here. der arnt eni buks hir. Ovdje nema knjiga.
Pitanje — jednina Is there + imenica u jednini...? iz der + imenica? Is there a problem? iz der ə problem? Postoji li problem?
Pitanje — množina Are there + imenica u množini...? ar der + imenica? Are there any problems? ar der eni problems? Postoje li problemi?
Niječna upitna rečenica — jednina Isn't there + imenica u jednini...? iznt der + imenica? Isn't there a problem? iznt der ə problem? Zar ne postoji problem?
Niječna upitna rečenica — množina Aren't there + imenica u množini...? arnt der + imenica? Aren't there any problems? arnt der eni problems? Zar ne postoje problemi?
Prošlo vrijeme — jednina There was + imenica u jednini der woz + imenica There was a problem. der woz ə problem. Postojao je problem.
Prošlo vrijeme — množina There were + imenica u množini der wer + imenica There were many people. der wer meni pipəl. Bilo je mnogo ljudi.
Prošlo vrijeme — jednina, niječno There wasn't + imenica u jednini der woznt + imenica There wasn't a problem. der woznt ə problem. Nije bilo problema.
Prošlo vrijeme — množina, niječno There weren't + imenica u množini der wernt + imenica There weren't many people. der wernt meni pipəl. Nije bilo mnogo ljudi.
Pitanje u prošlosti — jednina Was there + imenica u jednini...? woz der + imenica? Was there a problem? woz der ə problem? Je li postojao problem?
Pitanje u prošlosti — množina Were there + imenica u množini...? wer der + imenica? Were there many people? wer der meni pipəl? Je li bilo mnogo ljudi?
Budućnost There will be + imenica der wil bi + imenica There will be a meeting tomorrow. der wil bi ə miting təmarou. Sutra će biti sastanak.
Budućnost — niječno There won't be + imenica der wont bi + imenica There won't be a meeting tomorrow. der wont bi ə miting təmarou. Sutra neće biti sastanka.
Budućnost — pitanje Will there be + imenica...? wil der bi + imenica? Will there be a meeting tomorrow? wil der bi ə miting təmarou? Hoće li sutra biti sastanka?
Present Perfect There has/have been + imenica der hez/hev bin + imenica There has been a mistake. der hez bin ə mistejk. Došlo je do pogreške.
Past Perfect There had been + imenica der hed bin + imenica There had been a problem. der hed bin ə problem. Do tada je postojao problem.
Modalni glagol There can/may/might/must/should be + imenica der ken/mej/majt/mast/šud bi + imenica There may be a problem. der mej bi ə problem. Možda postoji problem.
1. Have = imati / posjedovati
Vrsta Konstrukcija Izgovor konstrukcije Primjer Izgovor primjera Prijevod
S I / you / we / they Subjekt + have + imenica də sabdžekt + hev + də imenica I have a car. aj hev ə kar. Imam automobil.
S he / she / it Subjekt + has + imenica də sabdžekt + hez + də imenica She has a car. ši hez ə kar. Ona ima automobil.
Have se upotrebljava uz: I, you, we, they
Has se upotrebljava uz: he, she, it
2. Niječni oblik glagola have
Vrsta Konstrukcija Izgovor konstrukcije Primjer Izgovor primjera Prijevod
Niječni oblik I/you/we/they Subjekt + do not + have + imenica də sabdžekt + du not + hev + də imenica I do not have a car. aj du not hev ə kar. Nemam automobil.
Niječni oblik he/she/it Subjekt + does not + have + imenica də sabdžekt + daz not + hev + də imenica She does not have a car. ši daz not hev ə kar. Ona nema automobil.
Zapamti: nakon does uvijek ide have, a ne has.
She doesn't have a car. ✅
She doesn't has a car. ❌
3. Upitni oblik glagola have
Vrsta Konstrukcija Izgovor konstrukcije Primjer Izgovor primjera Prijevod
Pitanje I/you/we/they Do + subjekt + have + imenica? du + də sabdžekt + hev + də imenica? Do you have a car? du ju hev ə kar? Imaš li automobil?
Pitanje he/she/it Does + subjekt + have + imenica? daz + də sabdžekt + hev + də imenica? Does she have a car? daz ši hev ə kar? Ima li ona automobil?
4. Have kao pomoćni glagol
Glagol have ne znači uvijek „imati”; upotrebljava se i za tvorbu perfektnih vremena.
Vrijeme Konstrukcija Izgovor konstrukcije Primjer Prijevod
Present Perfect Subjekt + have/has + V3 də sabdžekt + hev/hez + vi θri I have finished. Završio sam.
Present Perfect Continuous Subjekt + have/has + been + glagol + ing də sabdžekt + hev/hez + bin + glagol + ing I have been working. Radim već neko vrijeme.
Past Perfect Subjekt + had + V3 də sabdžekt + hed + vi θri I had finished. Bio sam završio.
Past Perfect Continuous Subjekt + had + been + glagol + ing də sabdžekt + hed + bin + glagol + ing I had been working. Radio sam već neko vrijeme.
Usporedba
I have a car.
→ have = imati
I have finished.
→ have = pomoćni glagol za tvorbu vremena Present Perfect.
5. Have to = morati / biti obvezan
Have to izražava nužnost i obvezu.
Vrsta Konstrukcija Izgovor konstrukcije Primjer Prijevod
I/you/we/they Subjekt + have to + V1 də sabdžekt + hev tu + vi wan I have to work. Moram raditi.
he/she/it Subjekt + has to + V1 də sabdžekt + hez tu + vi wan She has to work. Ona mora raditi.
Prošlost Subjekt + had to + V1 də sabdžekt + hed tu + vi wan I had to work. Morao sam raditi.
Budućnost Subjekt + will have to + V1 də sabdžekt + wil hev tu + vi wan I will have to work. Morat ću raditi.
6. Have got = imati / posjedovati
U engleskom, osobito u britanskom engleskom, mogu se upotrebljavati oblici:
have got / has got
Konstrukcija Primjer Prijevod
Subjekt + have got + imenica I have got a car. Imam automobil.
Subjekt + has got + imenica She has got a car. Ona ima automobil.
Niječna rečenica:
I haven't got a car.
= Nemam automobil.
Pitanje:
Have you got a car?
= Imaš li automobil?
Imperativi — zapovjedni način
Vrsta Konstrukcija Izgovor konstrukcije Primjer Izgovor primjera Značenje
Potvrdna zapovijed Glagol V1 Come here. kam hir. Dođi ovamo.
Zapovijed s objektom Glagol + objekt V1 + objekt Read the book. rid də buk. Pročitaj knjigu.
Niječna zapovijed Don't + glagol dount + vi wan Don't run. dount ran. Nemoj trčati.
Formalna niječna zapovijed Do not + glagol du not + vi wan Do not enter. du not enter. Ne ulazi.
Zapovijed s Be Be + pridjev bi + pridjev Be careful. bi kerful. Budi oprezan.
Niječna zapovijed s Be Don't be + pridjev dount bi + pridjev Don't be late. dount bi lejt. Nemoj kasniti.
Izraz s Let me Let + me + glagol let + mi + vi wan Let me help you. let mi help ju. Dopusti mi da ti pomognem.
Izraz s Let him/her/them Let + objekt + glagol let + objekt + vi wan Let him go. let him gou. Dopusti mu da ode.
Let's Let's + glagol lets + vi wan Let's go. lets gou. Idemo.
Niječna konstrukcija Let's Let's not + glagol lets not + vi wan Let's not wait. lets not wejt. Nemojmo čekati.
Uljudna zapovijed Please + glagol pliz + vi wan Please sit down. pliz sit daun. Molim te, sjedni.
Naglašena zapovijed Do + glagol du + vi wan Do sit down. du sit daun. Svakako sjedni.
Snažna zabrana Never + glagol never + vi wan Never give up. never giv ap. Nikada ne odustaj.
Navika / savjet Always + glagol olwejz + vi wan Always be careful. olwejz bi kerful. Uvijek budi oprezan.
Pasivna zapovijed Be + V3 bi + vi θri Be prepared. bi priperd. Budi spreman.
Zapovijed + posljedica Glagol + and + rečenica vi wan + end + klauzula Study hard, and you will pass. stadi hard, end ju wil pas. Uči marljivo i položit ćeš ispit.
Zapovijed + upozorenje Glagol + or + rečenica vi wan + or + klauzula Hurry up, or you'll be late. hari ap, or jul bi lejt. Požuri se ili ćeš zakasniti.
Zapovijed s upitnim dodatkom Glagol, will you? vi wan, wil ju? Wait here, will you? wejt hir, wil ju? Pričekaj ovdje, može?
Let's + upitni dodatak Let's + glagol, shall we? lets + vi wan, šal wi? Let's go, shall we? lets gou, šal wi? Idemo, može?
22- Predpone (PREFIXES)
Predpona Izgovorjava Slovenski pomen Primer Pomen
a- a / i ne- / brez atypical netipičen
ab- ab stran od abduct ugrabiti
ad- ad k / proti / do adjoin priključiti
ambi- ambi oboje / okoli ambiguous dvoumen
ante- ante pred antecedent predhodnik
anti- anti proti antiwar protivojni
arch- ark glavni / najvišji archbishop nadškof
auto- auto samo automatic samodejen
bi- baj dva bilingual dvojezičen
circum- cirkum okoli circumference obseg
co- ko skupaj sodelovati sodelovati
contra- kontra proti contradict nasprotovati
counter- kavंटर proti / nasprotno counterattack protinapad
de- di odstranitev / nasprotje deactivate deaktivirati
deca- deka deset decade desetletje
deci- desi desetina decimeter decimeter
demi- demi pol demigod polbog
dis- dis ne- / nasprotje / ločitev disagree se ne strinjati
dys- dis slabo / težavno dysfunction motnja delovanja
eco- eko okolje ecosystem ekosistem
ecto- ekto zunanji ectoderm ektoderm
endo- endo notranji endoskeleton notranje ogrodje
epi- epi na / nad epidermis povrhnjica
eu- eu dober euphemism evfemizem
ex- eks bivši / zunaj ex-president bivši predsednik
extra- ekstra zunaj / dodatno extraordinary izjemen
fore- for pred / vnaprej forecast napoved
geo- geo Zemlja geography geografija
hemi- hemi pol hemisphere polobla
hetero- hetero drugačen heterogeneous heterogen
homo- homo enak / isti homogeneous homogen
hyper- hajper nad / preveč hyperactive hiperaktiven
hypo- hajpo pod / premalo hypothermia podhladitev
in- in ne- / v inactive nedejaven
im- im ne- / v impossible nemogoč
il- il ne- illegal nezakonit
ir- ir ne- irregular nepravilen
infra- infra pod infrared infrardeč
inter- inter med international mednaroden
intra- intra znotraj intranet intranet
intro- intro v notranjost introduce predstaviti
iso- ajso enak isotope izotop
macro- makro velik macroeconomics makroekonomija
mal- mal slab / napačen malfunction okvara
mega- mega zelo velik megastore velika trgovina
meta- meta za / preko metadata metapodatki
micro- majkro majhen microscope mikroskop
mid- mid sredina midnight polnoč
mini- mini majhen minibus minibus
mono- mono en monolingual enojezičen
multi- multi mnogo multilingual večjezičen
neo- neo nov neologism neologizem
non- non ne- / brez nonstandard nestandarden
omni- omni vse omniscient vseveden
out- aut zunaj / več outperform preseči
over- over preveč / nad overcook preveč skuhati
paleo- paleo star paleolithic paleolitski
pan- pan vse pan-European vseevropski
para- para ob / podobno paranormal paranormalen
peri- peri okoli perimeter obseg
poly- poli mnogo polyglot večjezična oseba
post- post po postwar povojni
pre- pre pred prehistory prazgodovina
pro- pro za / v prid pro-democracy ki podpira demokracijo
proto- proto prvi / izvirni prototype prototip
pseudo- psevdo lažen / navidezen pseudonym psevdonim
re- ri znova rewrite ponovno napisati
retro- retro nazaj retroactive retroaktiven
semi- semi pol / delno semicircle polkrog
sub- sab pod / nižji submarine podmornica
super- super nad / zelo superhuman nadčloveški
supra- supra nad supranational nadnacionalen
syn- sin skupaj synchronize uskladiti
tele- teli daleč telephone telefon
trans- trans preko / čez transport prevoziti
tri- traj trije triangle trikotnik
ultra- ultra prek / izjemno ultramodern ultramoderen
un- an ne- / nasprotje unhappy nesrečen
under- ander pod / premalo underpaid premalo plačan
uni- juni en unilateral enostranski
vice- vajs namestnik vice-president podpredsednik
with- with stran od / nazaj withdraw umakniti
Pripone — SUFFIXES
Pripona Izgovorjava Funkcija Primer Pomen
-er er oseba, ki nekaj počne teacher učitelj
-or or oseba, ki nekaj počne actor igralec
-ar ar oseba, povezana z dejavnostjo beggar berač
-ist ist oseba, specializirana za nekaj artist umetnik
-ian ian oseba, povezana s področjem musician glasbenik
-ant ant oseba ali nekaj, kar opravlja dejanje assistant pomočnik
-ent ent oseba, ki nekaj počne student študent
-ee i oseba, ki prejema dejanje employee zaposleni
-ess es ženska oblika actress igralka
-ness nes stanje ali lastnost happiness sreča
-ity iti stanje ali lastnost activity dejavnost
-ty ti stanje ali lastnost safety varnost
-ship šip stanje / odnos friendship prijateljstvo
-hood hud stanje / obdobje childhood otroštvo
-dom dom stanje / področje kingdom kraljestvo
-th th stanje ali lastnost warmth toplota
-ment ment rezultat / proces development razvoj
-tion šn proces / rezultat education izobraževanje
-sion žn / šn proces / rezultat decision odločitev
-ion ion / šn proces / rezultat action dejanje
-ation ejšn proces organization organizacija
-al al proces / rezultat arrival prihod
-ance ans stanje / proces appearance videz
-ence ens stanje existence obstoj
-ancy ansi stanje expectancy pričakovanje
-ency ensi stanje efficiency učinkovitost
-age idž rezultat / proces marriage poroka
-ure jur rezultat / stanje failure neuspeh
-ing ing tvorjenje samostalnika / dejavnost swimming plavanje
-ism izem nauk / ideja capitalism kapitalizem
-cracy krasi sistem vladanja democracy demokracija
-crat krat oseba v sistemu vladanja democrat demokrat
-archy arki sistem vladanja monarchy monarhija
-arch ark vladar / vodja monarch monarh
-logy logija veda / preučevanje biology biologija
-graphy grafija pisanje / opis geography geografija
-graph graf pripomoček / zapis autograph avtogram
-meter meter pripomoček za merjenje thermometer termometer
-metry metrija postopek merjenja geometry geometrija
-scope skop pripomoček za opazovanje telescope teleskop
-scopy skopija opazovanje s pripomočkom microscopy mikroskopija
-nomy nomija sistem / pravila astronomy astronomija
-phobia fobija str ah arachnophobia arahnofobija
-phile fil ljubitelj bibliophile ljubitelj knjig
-philia filija ljubezen / nagnjenost audiophilia ljubezen do zvoka
-phone fon zvok / glas telephone telefon
-phony fonija zvok / zvočni sistem symphony simfonija
-path pat oseba s stanjem / boleznijo psychopath psihopat
-pathy patija stanje / bolezen neuropathy nevropatija
-itis itis vnetje arthritis artritis
-osis oza stanje / bolezen diagnosis diagnoza
-emia emija stanje krvi anemia anemija
-oma oma tumor / oteklina carcinoma karcinom
-ectomy ektomija kirurška odstranitev appendectomy apendektomija
-otomy otomija kirurški rez tracheotomy traheotomija
-plasty plastika kirurška rekonstrukcija rhinoplasty rinoplastika
-let let pomanjševalnica booklet knjižica
-ling ling majhen / mlad duckling račka
-ette et pomanjševalnica kitchenette majhna kuhinja
-kin kin pomanjševalnica manikin majhna lutka
-oid oid podoben humanoid humanoiden
-esque esk v slogu / podoben picturesque slikovit
-like lajk podoben childlike otroški
-ish iš podoben / nekoliko greenish zelenkast
-ster ster oseba, povezana z dejavnostjo youngster mladostnik
-eer ir oseba, povezana z dejavnostjo auctioneer dražitelj
-ard ard oseba z določeno lastnostjo coward str ahopetec
-some sam nagnjen k / povzroča troublesome moteč
-worthy wərdi vreden / zaupanja vreden trustworthy zaupanja vreden
-proof pruf odporen proti waterproof vodoodporen
-free fri brez sugar-free brez sladkorja
-wide wajd po vsem območju worldwide svetoven
-ward ward v smeri backward nazaj
-wise wajz na način / glede na clockwise v smeri urinega kazalca
-fold fold krat threefold trikrat
23- Frazni glagoli (PHRASAL VERBS)
Frazni glagol = glagol, sestavljen iz glagola in ene ali več kratkih besed, kot so up, out, off, on, away, back, in, over.
Primer:
give + up → give up = obupati / prenehati z nečim
Opomba: Vse zveze glagol + predlog/prislov niso enake; nekatere so frazni glagoli, druge predložni glagoli, tretje pa frazno-predložni glagoli.
1. Pogosti frazni glagoli
Frazni glagol Izgovorjava Pomen Celoten primer Izgovorjava primera
add up ed ap sešteti / biti smiseln The numbers add up. De namberz ed ap.
ask for ask for prositi za She asked for help. Ši askt for help.
back up bek ap podpreti / varnostno kopirati Please back up your files. Pliz bek ap jor fajlz.
break down brejk daun pokvariti se / odpovedati My car broke down. Maj kar brouk daun.
break in brejk in vdreti Someone broke in last night. Samwan brouk in last najt.
break out brejk aut izbruhniti A fire broke out. E fajer brouk aut.
break up brejk ap raziti se They broke up last year. Dej brouk ap last jir.
bring back bring bek vrniti Please bring back my book. Pliz bring bek maj buk.
bring in bring in pripeljati / vključiti They brought in a new manager. Dej brot in e nju menidžer.
bring up bring ap omeniti / vzgojiti She brought up an important issue. Ši brot ap en importent išu.
call back kol bek poklicati nazaj I'll call you back later. Ajl kol ju bek lejter.
call off kol of odpovedati They called off the meeting. Dej kold of de miting.
carry on keri on nadaljevati Please carry on working. Pliz keri on werking.
carry out keri aut izvesti They carried out the plan. Dej kerid aut de plen.
catch up keč ap dohiteti / nadoknaditi I need to catch up with you. Ai nid tu keč ap with ju.
check in ček in prijaviti se ob prihodu We checked in at the hotel. Wi čekt in et de hotel.
check out ček aut odjaviti se / preveriti We checked out at noon. Wi čekt aut et nun.
clean up klin ap pospraviti Clean up your room. Klin ap jor rum.
come back kam bek vrniti se He came back yesterday. Hi kejm bek jesterdej.
come in kam in vstopiti Come in, please. Kam in, pliz.
come out kam aut iziti / iziti v javnost The new book came out yesterday. De nju buk kejm aut jesterdej.
come over kam over priti na obisk Come over tonight. Kam over tunajt.
cut down kat daun zmanjšati I'm trying to cut down on sugar. Aim trajing tu kat daun on šuger.
cut off kat of odrezati / prekiniti They cut off the electricity. Dej kat of di elektrisiti.
deal with dil with ukvarjati se z We need to deal with this problem. Wi nid tu dil with dis problem.
do without du withaut shajati brez We can do without a car. Wi ken du withaut e kar.
drop off drop of odložiti / odpeljati nekoga I'll drop you off at school. Ajl drop ju of et skul.
end up end ap na koncu se znajti We ended up staying home. Wi endid ap stej-ing houm.
fall apart fol apart razpasti The old chair fell apart. Di old čer fel apart.
fall behind fol bihajnd zaostati He fell behind in class. Hi fel bihajnd in klas.
figure out figjer aut ugotoviti / najti rešitev I can't figure it out. Ai kent figjer it aut.
fill in fil in izpolniti Please fill in this form. Pliz fil in dis form.
fill out fil aut izpolniti obrazec Fill out the application. Fil aut di aplikejšn.
find out fajnd aut izvedeti / odkriti I found out the truth. Ai faund aut de truth.
get back get bek vrniti se I'll get back home soon. Ajl get bek houm sun.
get in get in vstopiti Get in the car. Get in de kar.
get off get of izstopiti iz prevoznega sredstva Get off the bus. Get of de bas.
get on get on vstopiti / vkrcati se Get on the bus. Get on de bas.
get out get aut iti ven Get out of the room. Get aut ov de rum.
get over get over preboleti / premagati She got over her fear. Ši got over her fir.
get up get ap vstati I get up at seven. Ai get ap et sevn.
give back giv bek vrniti Give me back my phone. Giv mi bek maj foun.
give in giv in popustiti He finally gave in. Hi fajneli geiv in.
give up giv ap obupati / prenehati Don't give up. Dount giv ap.
go ahead gou ehed nadaljevati / začeti Go ahead and start. Gou ehed end start.
go back gou bek vrniti se We went back home. Wi went bek houm.
go on gou on nadaljevati Please go on. Pliz gou on.
go out gou aut iti ven We went out last night. Wi went aut last najt.
grow up grou ap odraščati I grew up in Kuwait. Ai gru ap in Kuwait.
hand in hend in oddati Hand in your homework. Hend in jor houmwerk.
hang on heng on počakati / držati se Hang on a minute. Heng on e minit.
hang out heng aut družiti se We hang out together. Wi heng aut tugeder.
hold on hould on počakati / držati se Hold on, please. Hould on, pliz.
keep on kip on nadaljevati Keep on trying. Kip on trajing.
keep up kip ap ohranjati tempo / vztrajati Keep up the good work. Kip ap de gud werk.
kick out kik aut izvreči They kicked him out. Dej kikt him aut.
look after luk after skrbeti za She looks after her children. Ši luks after her čildren.
look for luk for iskati I'm looking for my keys. Aim luking for maj kiz.
look into luk intu preiskati / raziskati We'll look into the problem. Wil luk intu de problem.
look out luk aut paziti Look out! Luk aut!
look up luk ap poiskati podatek Look up the word. Luk ap de werd.
make up mejk ap pobotati se / izmisliti si They made up after the argument. Dej mejd ap after di argument.
move on muv on nadaljevati / iti naprej It's time to move on. Its tajm tu muv on.
pick up pik ap pobrati / dvigniti Pick up the phone. Pik ap de foun.
point out point aut opozoriti na She pointed out a mistake. Ši pointid aut e mistejk.
put away put ewej pospraviti Put your clothes away. Put jor klouz ewej.
put down put daun položiti / odložiti Put the book down. Put de buk daun.
put off put of preložiti Don't put it off. Dount put it of.
put on put on obleči si / vključiti Put on your jacket. Put on jor džeket.
put out put aut pogasiti / dati ven Put out the fire. Put aut de fajer.
put up put ap obesiti / postaviti Put up the picture. Put ap de pikčer.
run into ran intu po naključju srečati I ran into an old friend. Ai ran intu en old frend.
run out ran aut zmanjkati We ran out of milk. Wi ran aut ov milk.
set up set ap ustanoviti / postaviti They set up a new company. Dej set ap e nju kampani.
show up šou ap priti / pojaviti se He didn't show up. Hi didnt šou ap.
shut down šat daun zapreti / ustaviti The factory shut down. De factory šat daun.
sit down sit daun usesti se Please sit down. Pliz sit daun.
stand up stend ap vstati Please stand up. Pliz stend ap.
take back tejk bek preklicati / vzeti nazaj I take back what I said. Ai tejk bek wot ai sed.
take off tejk of sleči / vzleteti The plane took off. De plein tuk of.
take on tejk on prevzeti / zaposliti She took on a new job. Ši tuk on e nju džob.
take out tejk aut odnesti ven / vzeti ven Take out the trash. Tejk aut de treš.
take over tejk over prevzeti nadzor She took over the company. Ši tuk over de kampani.
take up tejk ap začeti dejavnost He took up swimming. Hi tuk ap swiming.
throw away throu ewej vrči stran Don't throw it away. Dount throu it ewej.
try on traj on pomeriti oblačilo Try on this shirt. Traj on dis šert.
turn down tern daun zavrniti / zmanjšati glasnost She turned down the offer. Ši ternd daun di ofer.
turn off tern of izklopiti Turn off the light. Tern of de lajt.
turn on tern on vklopiti Turn on the TV. Tern on de ti-vi.
turn up tern ap povečati glasnost / pojaviti se Turn up the volume. Tern ap de voljum.
wake up wejk ap zbuditi se I woke up early. Ai wouk ap erli.
work out werk aut telovaditi / rešiti problem I work out every day. Ai werk aut evri dej.
write down rajt daun zapisati Write down the answer. Rajt daun di anser.
2. Glavne vrste
Vrsta Zgradba Izgovorjava Primer Pomen
Ločljiv frazni glagol Glagol + prislov + predmet Verb + Adverb + Object Turn off the light. Ugasni luč.
S povratnim zaimkom Glagol + zaimek + prislov Verb + Pronoun + Adverb Turn it off. Ugasni jo.
Neločljiv predložni glagol Glagol + prislov/predlog + predmet Verb + Adverb/Preposition + Object Look after the child. Skrbi za otroka.
Neprenosni frazni glagol Glagol + prislov Verb + Adverb The plane took off. Letalo je vzletelo.
Frazno-predložni glagol Glagol + prislov + predlog + predmet Verb + Adverb + Preposition + Object I look forward to the trip. Veselim se potovanja.
3. Pomembno pravilo: Ali je glagol ločljiv?
Turn off je ločljiv frazni glagol:
Turn off the light.
Turn the light off.
Turn it off. ✅
Turn off it. ❌
Vendar look after ni ločljiv:
Look after the child. ✅
Look the child after. ❌
Look after him. ✅
24- Okrajšave (CONTRACTIONS)
Okrajšava (contraction) je krajša oblika dveh ali več besed. Pogosto se uporablja v govorjeni angleščini in v neformalnem pisanju.
Primeri:
I am → I'm → aim → jaz sem
I have → I've → ajv → imam / že sem
I will → I'll → ajl → bom
I would → I'd → ajd → bi / bi bil (odvisno od konteksta)
1- Okrajšave glagola BE
am → 'm
I am → I'm → ajm → jaz sem
Primer: I'm happy. → Ajm hepi. → Srečen sem.
are → 're
You are → You're → jur → ti si / vi ste
Primer: You're right. → Jur rajt. → Imaš prav.
We are → We're → wir → mi smo
Primer: We're ready. → Wir redi. → Pripravljeni smo.
They are → They're → der → oni so
Primer: They're here. → Der hir. → Tukaj so.
is → 's
He is → He's → hiz → on je
Primer: He's tired. → Hiz tajerd. → Utrujen je.
She is → She's → šiz → ona je
Primer: She's happy. → Šiz hepi. → Srečna je.
It is → It's → its → to je / je (za stvari, živali ali vreme)
Primer: It's cold. → Its kould. → Mrzlo je.
2- Okrajšave glagola HAVE
have → 've
I have → I've → ajv → imam / že sem
Primer: I've finished. → Ajv finišt. → Končal sem.
You have → You've → juv → imaš / že si
Primer: You've changed. → Juv čejndžd. → Spremenil si se.
We have → We've → wiv → imamo / že smo
Primer: We've arrived. → Wiv erajvd. → Prispeli smo.
They have → They've → dejv → imajo / že so
Primer: They've left. → Dejv left. → Odšli so.
He has → He's → hiz → ima / že je
Primer: He's finished. → Hiz finišt. → Končal je.
She has → She's → šiz → ima / že je
Primer: She's gone. → Šiz gon. → Odšla je.
3- Okrajšave glagola WILL
will → 'll
I will → I'll → ajl → bom
Primer: I'll help you. → Ajl help ju. → Pomagal ti bom.
You will → You'll → jul → boš / boste
Primer: You'll understand. → Jul anderstend. → Razumel boš.
He will → He'll → hil → on bo
Primer: He'll come tomorrow. → Hil kam tumoro. → Jutri bo prišel.
She will → She'll → šil → ona bo
Primer: She'll call you. → Šil kol ju. → Poklicala te bo.
We will → We'll → wil → bomo
Primer: We'll see. → Wil si. → Bomo videli.
They will → They'll → dejl → oni bodo
Primer: They'll arrive soon. → Dej-l erajv sun. → Kmalu bodo prispeli.
4- Okrajšave glagola WOULD
would → 'd
I would → I'd → ajd → jaz bi
Primer: I'd help you. → Ajd help ju. → Pomagal bi ti.
You would → You'd → jud → ti bi / vi bi
Primer: You'd like it. → Jud lajk it. → To bi ti bilo všeč.
He would → He'd → hid → on bi
Primer: He'd come. → Hid kam. → Prišel bi.
She would → She'd → šid → ona bi
Primer: She'd help us. → Šid help as. → Pomagala bi nam.
We would → We'd → wid → mi bi
Primer: We'd go. → Wid gou. → Šli bi.
They would → They'd → dejd → oni bi
Primer: They'd agree. → Dejd egri. → Strinjali bi se.
5- Okrajšave glagola HAD
had → 'd
I had → I'd → ajd → imel sem / že sem
Primer: I'd finished before he arrived. → Ajd finišt bifor hi erajvd. → Končal sem, preden je prišel.
You had → You'd → jud → imel si / že si
Primer: You'd already left. → Jud olredi left. → Že si odšel.
He had → He'd → hid → imel je / že je
Primer: He'd eaten. → Hid itn. → Jedel je.
She had → She'd → šid → imela je / že je
Primer: She'd finished. → Šid finišt. → Končala je.
6- Pomembna razlika: 'd ima dva pomena
I'd = I would ali I had
I'd go. → Ajd gou. → Šel bi.
I'd gone. → Ajd gon. → Odšel sem bil.
Pomen običajno prepoznamo iz glagola, ki sledi.
7- Okrajšave z NOT
not → n't
is not → isn't → iznt → ni
Primer: He isn't here. → Hi iznt hir. → Ni tukaj.
are not → aren't → arnt → niso / niste
Primer: They aren't ready. → Dej arnt redi. → Niso pripravljeni.
was not → wasn't → woznt → ni bil / ni bila
Primer: He wasn't there. → Hi woznt der. → Ni bil tam.
were not → weren't → wernt → nismo bili / niso bili
Primer: We weren't late. → Wi wernt lejt. → Nismo zamudili.
have not → haven't → hevnt → nimam / nisem še
Primer: I haven't finished. → Aj hevnt finišt. → Nisem še končal.
has not → hasn't → heznt → nima / še ni
Primer: She hasn't arrived. → Ši heznt erajvd. → Še ni prispela.
had not → hadn't → hednt → ni imel / še ni bil
Primer: He hadn't eaten. → Hi hednt itn. → Še ni jedel.
do not → don't → dount → ne
Primer: I don't know. → Aj dount nou. → Ne vem.
does not → doesn't → daznt → ne
Primer: He doesn't know. → Hi daznt nou. → On ne ve.
did not → didn't → didnt → nisem / ni
Primer: I didn't see him. → Aj didnt si him. → Nisem ga videl.
8- Druge pogoste okrajšave
cannot → can't → kent → ne morem / ne more
could not → couldn't → kudnt → nisem mogel / ni mogel
should not → shouldn't → šudnt → ne bi smel
would not → wouldn't → wudnt → ne bi
must not → mustn't → masnt → ne sme / ne smeš
will not → won't → wount → ne bo / ne bom
Primer: I won't go. → Aj wount gou. → Ne bom šel.
9- Pomembna opomba
Te okrajšave običajno niso pripone (suffixes) v slovničnem pomenu. Gre za skrajšane oblike besed, pri katerih se pogosto uporablja apostrof.
Primeri:
I + will → I'll
You + have → You've
He + is → He's
They + are → They're
Do + not → Don't
Can + not → Can't
Zato si zapomni: Contractions = okrajšave, medtem ko Suffixes = pripone.